Mesečni arhiv: oktober 2019

Vrtiljak dogodkov

Dan v knjižnici

Komentiraj

V torek, 22.10.2019, smo se učenci sedmih razredov odpravili v knjižnico.

No ja, v knjižnico nismo odšli takoj zgodaj zjutraj ob 7.30, ampak šele po štirih urah pouka. Tja smo odšli peš, saj ni daleč pa še razgibali smo se. Preden smo vstopili, smo si morali sezuti čevlje, da ne bi umazali blazin, na katerih smo sedeli.  Knjižničarka, gospa Tatjana Jamnik, nas je najprej lepo pozdravila in nam namenila nekaj besed, nato pa nas je razdelila v skupine.

Vsaka skupina je dobila kuverto, v kateri so bili podatki o knjigah, ki smo jih morali poiskati, ker pa še nismo vedeli, kaj vsi ti podatki pomenijo, nam je knjižničarka prej vse razložila in nam povedala, na katerem delu knjižnice naj iščemo.

Ko smo vsi našli svoje knjige, smo imeli nekaj časa, da jih preberemo, potem je eden iz skupine moral določeno besedilo prebrati tudi drugim. Vse knjige so si bile med seboj zelo različne, zato je bilo še toliko bolj zanimivo.

Preden smo se odpravili nazaj v šolo, je vsak dobil svojo knjigo in zagotovo jo bomo z veseljem prebrali!

Sara, 7. b

Na krilih domišljije

Nov začetek

Komentiraj

Nekaj novega in drugačnega.

Sem Klara Gradišnik, učenka 9.b razreda. Letos sem prvič začela hoditi k novinarskem krožku. Zdelo se mi je zanimivo in sem se hotela preizkusiti v tem.

Upam, da vas bodo moje objave vsaj malo pritegnile k branju in vam odprle svet ter pozitivno razmišljanje. Če vam po resnici povem, še sama dobro ne vem, o čem bom pisala. Seveda si bom za vsak nov blog in za vsako novo objavo vzela čas in izbrala čim bolj zanimive teme.

Ne morem vam obljubiti, da bo nova objava vsak dan, lahko pa vam obljubim da bo vsaj enkrat na teden. Brez skrbi.

Pozdrav do naslednjič,

                                                                Klara

Na krilih domišljije

Verjamem, da

Komentiraj

Verjamem, da se marsikomu včasih zdi, da je neviden. Da ljudje hodijo mimo njega, pa ga sploh ne opazijo. Da vsi, ki bi mu naj stali ob strani, v trenutku, ko jih najbolj rabi, izpuhtijo. Da čez čas najdejo nekoga veliko boljšega od njega. Da ni enak drugim. In v takem trenutku hitro pristaneš na tleh. No vsaj zdi se ti, da si. Naj ti povem, da tudi ko se počutiš najbolj samega, nisi sam. Vedno bo oziroma vedno je nekdo ob tebi. Pa tudi, če se ti zdi da ni, boš ugotovil, da v “nesreči”(v takem času) spoznaš pravega prijatelja.

In vedi, nikoli nisi sam. Pa veš zakaj? Ker sem tu zate.

Lia

 

 

 

Vrtiljak dogodkov

Prvi športni dan

Komentiraj

Dne 9.10.2019 smo učenci od 6. do 9. razreda imeli športni dan.

Dan smo začeli z malico, saj smo za nadaljnjo delo potrebovali veliko energije. Sedmošolci smo najprej pokazali svoje sposobnosti pri nogometu. Punce smo igrale s trenerji Nogometnega kluba Maribor Tabor, fantje pa so igrali po svojih pravilih. Me smo se najprej razgibale in naredile nekaj vaj, ki jih delajo tudi pravi nogometaši, nato pa so nas razdelili v dve ekipi in smo igrale pravo igro.

Za tem smo odšli v zgodovinsko učilnico, kjer nas je učiteljica za šport Andreja Pavlin poučila nekaj o potapljanju. Pokazala nam je potapljaško opremo, kot so plavutke za različne namene, kisikovo bombo in obleko za potapljače. Pokazala nam je tudi njene kartice, ki dokazujejo, da je opravila vse izpite za potapljanje. Tudi naša sošolka Nina obiskuje tečaj potapljanja in sta z učiteljico pokazali, kako se potapljači sporazumevajo pod vodo.

Naslednjo uro smo odšli v telovadnico, kjer smo plezali po plezalni steni. Kdor ni želel, se je lahko igral igre z žogo. Vsi smo bili že malo živčni, saj je manjkalo le malo časa do krosa. Najprej so svoje tri kroge odtekli fantje, nato pa še punce.

Na koncu smo se vsi razredi zbrali pred glavnim vhodom, kjer sta gospod ravnatelj Đano Novak in učiteljica Andrea Pavlin razdelila priznanja za vsakega, ki je dosegel 1., 2. ali 3. mesto.

Za nagrado pa smo si vsi zaslužili okusno kosilo. Ta dan je bil odličen in sem uživala.

Tia, 7.b

Na krilih domišljije

In potem smo odrasli…

Komentiraj

Se spomniš občutka, ko si bil otrok? Ko si brezskrbno tekal naokoli brez obveznosti in ne da bi te ljudje obsojali? Ko si v življenju potreboval tako malo za srečo. Ko te ni skrbelo stanje v politiki ali denar, ali katerakoli od mnogih nevarnosti, ki preži na tebe. Ko je bila največja tragedija, ki se ti je zgodila, padec, ali to, da si si umazal tvoje najljubše hlače, ki si jih nosil že cel teden. Se spomniš te brezskrbnosti?

Ko si mlajši, stremiš k odraslosti, k temu da boš bolj razvit, da boš razumel, o čem se pogovarjajo starejši in da te ne bodo več obravnavali kot otroka. Zdaj sem že kar nekaj let starejša in vem, da Božiček ne obstaja, vem, kakšne nevarnosti prežijo name in ljudje me na to vztrajno opozarjajo. Ugotovila sem, da se življenje večine ljudi vrti okoli denarja, ker se mora, če želijo preživeti. Izvedela sem mnogo stvari in moram priznati, da je bedno. Bedno je odrasti.

Včasih si še vedno želim, da bi verjela v superjunake, da dobro vedno premaga slabo. Da bi še vedno verjela v preprostost sveta.

Ajda, 9.a

Vrtiljak dogodkov

Trgatev 2019

Komentiraj

V petek, 27. 9. 2019 se je na šoli odvijala že deveta trgatev potomke najstarejše trte.

Učenci, ki smo pri trgatvi sodelovali, smo se skupaj z učiteljico Marjetko zbrali okoli desete ure. Najprej smo skupaj ponovili besedilo, potem pa hitro odšli na delo. Preoblekli smo se v starodobne Duplečane, dekleta smo si nadela krila in predpasnike, spletle smo si kite in si okoli glave zavezale rute. Fantje pa so si oblekli stare hlače, škornje ter modre predpasnike. Fantje so kasneje pripravili mize in stole ter vse potrebno na prizorišču pred šolo, dekleta pa smo pripravile hrano. Pripravile smo sendviče z zaseko, pecivo in grozdje, če po slučaju trta letos ni imela najboljše letine.

Letos trgatev ni potekala kot vseh osem pred njo, saj je splet okoliščin privedel do tega, da se je ravno pri trti začel graditi nov vrtec. A to nas seveda ni ustavilo. Izpeljali smo jo tako, da so fantje že prej obrali grozdje potem pa smo vsi sodelujoči, v spremstvu harmonikašev, odšli proti glavnemu vhodu, kjer je kot vsako leto potekala prireditev.

Nastopal je pevski zbor, folklora, vrtci s svojimi deklamacijami, Aljaž in Lan na tubi in harmoniki, fantje so predstavili nekaj šaljivih iger iz starih časov, nastopale pa so tudi naše stalne gostje, ljudske pevke iz Korene.

Ko se je prireditev končala, smo se vsi posladkali z dobrotami, ki so nas že čakale na mizi.

Ajda, 9.a

Na krilih domišljije

Pa je to res?

Komentiraj

Pozdravljen, dragi bralec/bralka, na ta ne preveč topel dan. Naslov ti ne izda današnje teme, vendar upam, da ti bo kljub temu všeč.

Veliko ljudi pravi, da je za srečo treba potrpeti. Da je treba za lepoto potrpeti. Da si uspešen le, ko si bogat. Pa je to res? Verjamem, da se marsikdo s tem strinja. Ampak ta marsikdo nisem jaz.

Zakaj bi morali potrpeti za srečo, ko pa si jo lahko sami skujemo? Ko smo lahko takšni, kot smo in se počutimo kar se da dobro. Da ima lepota standarde? Prvič slišim. Vsak je lep po svoje. Ni važna samo zunanjost, k njej doprinese tudi notranjost. Kar je meni lahko lepo, ne pomeni, da bo tudi tebi ali pa nekomu tretjemu. Uspeh. Za njega vsak dan delaš ter se odrekaš nekaterim stvarem, ampak spomni se kdaj, koliko časa in volje si potreboval, da si prišel sem, kjer si zdaj.

Upam, da ti je to dalo misliti. Da boš nekega dne imel možnost povedati kaj podobnega nekomu drugemu.

Lep dan še naprej,

Lia

Na krilih domišljije

To obljubim

Komentiraj

September. Mesec novih začetkov.

Pozdravljeni. Ponovno sem tu in ponovno bom začela s pisanjem blogov. Včasih bodo pogostejši, včasih redkejši, ampak nič bati. Vsak teden bo vsaj en. To obljubim.

Upam, da se ne bom preveč ponavljala, da bom zanimiva in kar se da razumljiva. Da boš z veseljem sedel k računalniku / telefonu in ga prebral.

S pozdravi,

Lia

 

To smo mi

Naj se predstavim

Komentiraj

Sem Karin, učenka 7.b. K novinarskemu krožku sem se prijavila zato, ker si želim fotografirati dogodke v šoli in izven nje ter intervjuvati različne ljudi. Treniram karate, moj najljubši hobi pa je fotografiranje. V tem šolskem letu si želim imeti čim več lepih ocen in biti uspešna pri mojih izven šolskih dejavnostih.

Karin,7.b

Vrtiljak dogodkov

Trgatev nekoč

Komentiraj

Nekoč so kmetje trdo delali celo leto, zato je za njih trgatev pomenila kmečki praznik. Povabili so sorodnike, znance in sosede, da so jim pomagali. Gospodinje so pred trgatvijo imele zelo veliko dela v kuhinji, saj so pekle kruh, potice in druge dobrote.

Delo je bilo težko, škarij za grozdje niso imeli, zato so grozdje trgali. Pobrali so vsako jagodo, ki je padla na tla, ampak vseeno so bili veseli in ob delu so zelo radi zapeli. Seveda pa, preden je sploh prišlo do trgatve, so čez leto vinograde ročno okopavali tudi po cel dan, vezali so trto in še kaj.

Približno 14 dni pred prešanjem oz. trgatvijo so morali namočiti krnico, ki je bila lesena, da ni puščala, enako je bilo s sodi. Grozdje v goricah so nosili putarji v putah. Te so bile lesene, zdaj so pa tudi že plastične.

Na krnici so stiskali grozdje tudi z bosimi nogami, dali so ga v obroče, obtežili z lesom, nato so vzeli zelo velik in težek kamen, da je prešpan stisnil na sladek sok. Sok je pri tulčku na krnici tekel v leseno kad. Na trgatvah se je dobro jedlo in pilo, ljudje so se družili in prepevali, sedaj pa tega več ni, vse je bolj moderno in dela se upravljajo strojno.

Na moji domačiji imamo tudi tako prešo in je stara nekje med 90 in 100 let. Nikoli je ne bomo oddali, ker je zelo dragocena dediščina mojih prednikov.

Sara, 8.a