Verjetno se še vsak spomni svojih otroških sanj. Tistih, ki so nam dajale upanje, da bomo nekoč bogati igralci ali pa veterinarji. In čeprav so nam govorili, da to ne bo mogoče, smo upali. Upali, da se nekega dne uresničijo.

Hmmm, sanje. So le misli iz naše glave? Ali jih imamo, ker so pomembne kazalke naših življenjskih poti? V bistvu oboje. Nihče ne ve točnega razloga, zakaj jih imamo, toda če malo pomisliš, se nekatere le uresničijo. Vseh 5 ur sanjanja, se ti zjutraj zdi dolgih le 5 minut, včasih pa jih celo pozabiš. In čez čas, ko jih želiš nekomu zaupati, jih prav tako pozabiš. Nekatere pa le ostanejo v mislih še dolgo let. Včasih nam sanje pokažejo stvari, ki jih v realnosti ne vidimo. Poveži jih kdaj z dogodki, ki so se ti zgodili in morda boš ugotovil kaj zelo pomembnega. Morda nekaj gromozanskega. A le, če ne boš nikoli obupal. Nikoli obupal nad sanjami.

Sanjaj veliko,

Lia