V torek, 9.4.2019, je bil naš drugi dan šole v naravi v Tolminu.

Zjutraj smo se zbudili, umili in imeli tako kot vsak dan jutranji sestanek, na katerem smo se seznanili, da gremo na Tolminska korita v Triglavski narodni park, do kod naj bi šli peš. Šli smo tudi v dveh skupinah in sicer je ena bila b-razred, druga pa a. A-razred je šel prvi.

Povedali so nam, da bomo vse skupaj hodili tri ure, kar nas je malo skrbelo. Na poti v Triglavski narodni park smo se ustavili na pokopališču iz prve svetovne vojne. Povedali so nam, da je bila Soča in okolica ena izmed najbolj razgibanih bojišč, saj je bojišče potekalo od visokogorij do nižin. Povedali so nam tudi nekaj o soški fronti in označevanju vojakov. Tam je bil tudi spomenik. Na vrhu spomenika je bil orel z dvema glavama, kar je predstavljalo Avstrijo in Ogrsko, skupaj Avstro-Ogrsko. Spodaj sta bila moški in ženska, ki sta držala venec. Moški in ženska sta predstavljala enakopravnost, venec pa pomeni svobodo. Ta spomenik so gradili leta 1915 do leta 1916. Tam smo imeli tudi malico, kasneje pa smo se odpravili naprej do Triglavskega narodnega parka. Ko smo prišli do tja, smo najprej imeli malico in kratko predstavitev korit. Ko smo se odpravili dalje smo prišli do Hudičevega mostu, ki je 60 metrov nad tlemi. Hoja po tem mostu ni bila prijetna, sploh pa ne, ko smo pogledali dol, saj smo se komaj takrat zavedali, kako visoko smo. Okolica je bila prelepa in hoja ni bila tako naporna, kot smo mislili, da bo. Na naši poti smo se ustavili kar nekaj krat. Naša druga postojanka je bila ukleščena skala, ki je imela podobo medveda, zato se imenuje Medvedja skala. Kasneje smo hodili do še enega mostu, ki se je razlikoval od prejšnjega po tem, da je nižji in da je viseč tako, da je bilo zelo zanimivo hoditi po njem. Kasneje pa smo končno prišli do najlepšega dela Tolminskih korit. Tam smo tudi videli soško postrv in vrelec vode. Tam smo lahko odšli tudi v jamo, ki je imela luknjo, da smo si lahko ta del korit ogledali tudi iz druge strani. Našo pot smo nadaljevali ob reki, katere vodo smo lahko tudi pili. Tako se je končal naš ogled in smo se odpravili nazaj do Doma Soča. Tam smo imeli kosilo in počitek, kasneje pa smo se odpravili v Tolminski muzej, v katerem so nam predstavili Tolminski punt. Po ogledu smo se odpravili nazaj v Dom Soča na večerjo. Za večerno dejavnost smo imeli predstavitev ekološkega kmetovanja. K nam je prišel bližnji kmet in nam je predstavil rastlinstvo in živalstvo Tolminske okolice.

Kasneje smo se pripravili za spanje in se družili po sobah do desetih, ko je nastopil čas za počitek po napornem dnevu.

Alina Barbarič, 7. a