Dnevni arhiv: 15. 12. 2015

Na krilih domišljije, Nerazvrščeno

Moj razburljiv vikend

Komentiraj

V soboto je bilo miklavževanje na drsališču v Spodnjem Dupleku. Pred obiskom Miklavža je bil pester razvedrilni program. Ati me je dvignil na ramena, da sem si lahko ogledala vse pevce, plesalke, drsalko in godbo. Ko sta prišla Miklavž in parkelj, smo se otroci zbrali okrog niju. Preden je Miklavž razdelil darila, smo z njim zmolili Sveti Angel. Potem sva z atijem pohitela v bar, kjer naju je čakala mami z drugim Miklavžem. Ta Miklavž je bil prav poseben, saj so ga spremljali štirje strašni parklji. Ko sem se želela slikati z Miklavžem, se mi je približal en parkelj. Verigo mi je hotel oviti okrog vratu. Bila sem zelo prestrašena. Na srečo je mami stopila do parklja in me rešila. Parklji so res grozni, a če si priden, se ne rabiš bati.

Nikolina Štenta, 2.c

Na krilih domišljije, Nerazvrščeno

Life

Komentiraj

I feel rather strange,
My situation quite deranged.
It’s as if I always knew
How my life would be arranged.

Well, I wouldn’t call it a “life” anymore,
That ended rather soon.
Wait, you want to know who I was before
I held your hand under the moon?

Well darling, I’m very suprised,
But if you insist, you win.
If it’s you I must entertain tonight,
Then let the show begin!

I was the brightest star in the sky,
I was your loudest battle cry,
your sweetest lullaby,
the sparkles in your eyes,
your saddest goodbyes,
I was the voice that told you to try.

I was the hottest and fiercest fire,
I was your most intimate desires.
I was every friend you gained,
I was everything that brought you pain.
I was your very last breath,
I was the sweet release of death.

Wait you want my name?
Well I have several.
Some call me God and some call me the devil.
Some think I’m wild and some think I’m tame,
some think I’m just a game who’s to blame
for everything that makes you see what you became.
Some say I’m cruel to support their claims
that say I bring shame
to the human race and everything beyond its weak
and subtle frames.
Now I know that your aim
is to either knock me down or bring me fame,
but to me you’re all the same.

You want to blame everything on something you can
fight,
The one who’s responsible for all your fright,
your darkest night,
your brightest light,
your strongest bite,
your most memorable sights,
and even your inspiration to write.

But maybe you’re right.
Maybe all I am is life.

Ilana Zoya Glisik, 8.a

Na krilih domišljije

Veverica pekarica

Komentiraj

Pred davnimi časi je veverica pekarica pekla torto z lešniki. Lisica je ukradla njen recept in šla domov. Od takrat naprej je veverica jezna na lisico.

Ian Hlebič, 2.c

Nekega nedeljskega dne se je lisica odpravila na potep. Hodila je in hodila, naenkrat ji je zakrulilo po želodcu. Zagnala se je proti kmetiji. Ko je prišla na kmetijo, se je počasi splazila do kokošnjaka in poskusila odpreti vratca. A bila so zaklenjena. Mislila si je, da je tam v daljavi, v gozdu in v sami goščavi mogoče kaj. Spet ji je zakrulilo. Malce je pohitela in že je bila tam. Natančno si je ogledala gozd in počasi stopala po mehkem listju. V daljavi je videla majhno pekarno. V njej je delala veverica pekarica. Neopazno se je splazila za pekarno. Veverica je ni opazila in je mirno prodajala slaščice. Lisica je pogledala skozi okno, a tedaj jo je veverica opazila in ugotovila, da je lisica strla orehe, katere ji je dal polh za zamenjavo lešnikove pite. Orehove luščine je vrgla lisici v obraz. Lisica je sklenila, da se kljub lakoti splača biti prijazen. Veverica pa je spoznala, da ni lepo ravnala, ampak morala se je braniti pred lisico.

Nikolina Štenta, 2.c

Nekega nedeljskega popoldneva je lisica hodila po gozdu. Iskala je nekaj za pod zob, ker je bila že pošteno lačna. Med iskanjem je zagledala veverico, ki poskakuje po drevju in nabira lešnike. Lisica jo je prijazno pozdravila in se pričela pogovarjati z njo. Vprašala jo je, kaj bo s tolikimi lešniki. Veverica je imela pekarno. Povabila jo je na lešnikovo pecivo. Skupaj sta odšli do pekarne. Tam je lisica zagledala ogromno peciva. Skočila je v pekarno in za seboj zaloputnila vrata. Pojedla je vse, kar je pridelala veverica in pobegnila skozi okno. Veverica je bila jezna. Drugi dan je lisici, ki je prišla po lešnikovo pecivo, zalučala polno pest luščin.

Tai Jaušovec, 2.c

Nekega dne je bil čisto navaden dan. In veverica je prodajala pecivo. Naenkrat pa uišššššš in peciva več ni. Veverica začudeno pogleda in je vsa pretresena. Pokliče veveričjo policijo. Ko policija raziskuje primer, policaj Janez opazi lisičjo taco na polici. Vsi policisti se ozrejo v tisto smer in vidijo za polico zvito lisico. Policisti so jo zgrabili in jo odpeljali v zapor.

Edvard Čepelnik, 2.c

Na krilih domišljije, Nerazvrščeno

Moj konj

Komentiraj

Mojemu konju je ime Nik. Zelo rada ga jaham. Je bele barve in je zelo lep. Zelo rada jaham samostojno, ampak mi še ne gre tako dobro usmerjati Nika. Nik je travo, seno, konjske brikete, jabolka in liže kameno sol. Ko je bil majhen, je bil črn, saj je lipicanec.
NIKA IMAM ZELO RADA!

Staša A. Kukovec, 2.a

Na krilih domišljije

Muc Mehkošapek

Komentiraj

Muc Mehkošapek je bil mačji mladič, ki je živel z mano v Drvečem mestu, v drveči družini, kjer so me vedno zelo zgodaj budili.

Ponoči je muc Mehkošapek spal na mojih nogah. Želela sem si, da bi lahko šla v drugo deželo. V takšno deželo, kjer se ne bi drvelo in kjer me zjutraj ne bi budili prezgodaj. Budili bi me 20 minut pred začetkom pouka. Med to željo sem gledala Mehkošapka, ki me je v tistem trenutku popeljal v drugo deželo. Od presenečenja sem se popraskala po glavi. Zelo sem bila vesela, da me je muc odpeljal v to deželo, zato sem ga v zahvalo pocrkljala in pokrtačila. Mehkošapek je prijazno predel. Dala sem mu mačji prigrizek.

Muc Mehkošapek je imel tudi prijateljico mucko. Želela sem si, da bi imela mladičke. Želja se mi je uresničila. Muc Mehkošapek in muca Pikica sta dobila mladičke. Veliko sem se igrala z malimi mucki. Mucku, ki je imel črte, sem dala ime Črtek. Ko je bilo igre z mucki dovolj, sem se odpravila spat.

Dnevi so počasi tekli. Ko je minilo eno leto, je muc Mehkošapek odpeljal mene, skupaj z muco Pikico in vsemi mladički nazaj v drveče mesto. Ponoči smo pred vsaka vrata položili mucko. Drveče mesto je postalo svetovno Mačje mesto, kjer nihče več ne drvi.

Anamarija Muraus, 2.c