Klopotec, klopotec,
lepo se vrtiš,
škorce odganjaš,
zaspance budiš.
Klopotec, klopotec,
lepo se vrtiš,
o babah in dedih
veliko gučiš.
Klopotec, klopotec,
lepo se vrtiš,
jesen nam oznanjaš,
grozdje zoriš.
Klopotec, klopotec,
lepo se vrtiš,
s svojim pa zvokom,
brače budiš.
Klopotec, klopotec,
lepo se vrtiš,
ob tvoji zvokih
kaj hitro zaspiš.
Luka Lonec, 8. a
Jesen je vedno lepa. Všeč mi je, ker nabiram kostanje z atijem in opazujem naravo. Slišim lahko lepo petje ptic, ki so doma v gozdu. Ko hodim, mi pod nogami šelestijo obarvani listi. Gledam, kako se v vetru zibajo drevesa in s kostanjev padajo ježice. Jesen je moj najljubši letni čas, ker imam takrat tudi rojstni dan.
Neža Lonec, 3.a
Moje počitnice so se začele doma z igranjem, gledanjem televizije in druženjem s prijatelji. Čez nekaj časa smo se odpravili na naš dopust v Egipt. Naše letalo je poletelo iz Gradca in leteli smo ponoči. Naš hotel je bil zelo velik in zelo lep. Tam sem se veliko potapljala, opazovala eksotične ribice, korale in iskala školjke. Spoznala sem tudi prijateljico Liano. Skupaj sva se vozili po toboganih in uživali v velikem otroškem vodnem parku.
Po vrnitvi iz Egipta smo čez nekaj dni odšli v Žabjo vas. Tam sem se kopala v reki Sori, ki je bila zelo mrzla. Vsak dan sem skrbela za sosedovo kozo, zvečer opazovala kresnice in obiskala sem tudi tamkajšnjo sosedo Svetlano Makarovič, ki mi je podarila zgoščenko s svojimi pravljicami.
Ko smo prišli domov, me je babica Lidija povabila na morje v Izolo. Veliko sva se kopali, igrali, iskali školjke in zvečer hodili v zabaviščni park. Imela sem se zelo lepo.
Proti koncu počitnic sva se z babico Lidijo skupaj z Zvezo prijateljev mladine odpravili na izlet v Avstrijo. Obiskali smo čokoladnico Zotter, kjer smo lahko okušali veliko vrst čokolade in spoznali, kako čokolada sploh nastane. Ta izlet mi je bil zelo všeč.
Zadnji vikend počitnic pa sem preživela v Termah 3000. Z dedkom sva se vozila po toboganih in ob večerih igrala na otroških igralih.
Tako so se moje počitnice kmalu končale.
Lana Kos, 3.A
Moje počitnice so se začele tako, da smo se najprej odpravili v Sarajevo. Sarajevo je v Bosni. Nato smo šli v Mostar. Tam sem se imela zelo lepo. In še nazadnje smo iz Mostarja odšli na morje v Drvenik pri Makarski. Tam je bilo zelo lepo. Čez dan sem preživela večinoma na morju. Našla sem morskega ježa. Ko smo prišli iz vode, smo igrali karte Uno. Največ krat sem zmagala jaz. Zadnji dan smo se peljali s trajektom, na ogled mesta Sučuraj na otoku Hvaru. Ko smo prispeli domov, sem bila doma samo nekaj dni. Potem sva s sestro Karin še odšli z babico in dedijem v terme Tuhelj. Tuheljske toplice so na Hrvaškem. Tam smo bili še 4 dni. Potem smo še odšli za 3 dni v terme Olimija. Tam so bile drče, tobogani in še veliko drugih stvari. Ko smo prišli domov, sem še doma izkoristila počitnice.
In tako so minile moje počitnice…
Nives Polanec, 3.a
Jutro pride,
kikiriki, petelin nas prebudi.
Očka prvi se zbudi,
mama na ves glas kriči,
mene mamin krik zbudi,
se vstanem en, dva, tri.
Se oblečem kot vojak,
tega pač ne zmore vsak.
Ajda in Lia, 5.a
Rž, rž, rž sejal je kmetič,
pa mu je vse pozobal ptič.
Kruhek hotel speči je,
a ptiček se mu smeje le.
Grr, grr, grr jezen je kmetič,
kaj bo zdaj, ko rži ni več nič.
Iz pečice kruhek bo nastal,
da bo ta za ozimnico ostal.
Ajda in Lia, 5.a
Tomaž Himelrajh obiskuje 7. a osnovne šole Duplek. Igra v šolskem bendu in tekmuje v taekwondoju. Z nami se je pogovarjal o svojih hobijih, uspehih in še čem.
S čim se ukvarjaš v prostem času?
Ukvarjam se z bobni in taekwondojem.
Razloži, kaj je to teakwondo.
Taekwondo je borilna veščina, kjer uporabljaš roke in noge.
Koliko let se že s tem ukvarjaš?
Z bobni se ukvarjam tri leta, s taekwondojem pa eno leto.
Kje treniraš/vadiš?
Teakwondo treniram na Betnavi, bobne pa v šolskem bendu.
Ali ti je všeč, kar počneš?
Ja, zelo mi je všeč. Bobni, ker imam rad tolkala in hrupna glasbila, teakwondo, ker imam rad borilne veščine.
Kakšen je tvoj največji uspeh?
Moj največji uspeh je bil, ko sem bil na državnem prvenstvu v Novi Gorici tretji.
Ali se s tem želiš ukvarjati v prihodnosti?
Seveda, saj me bobni in teakwondo zelo zanimata.
Kakšen uspeh si najbolj želiš?
Pri teakwondoju si želim, da bi bil prvi na državnem prvenstvu.
Ali se v družini še kdo ukvarja s športom?
Ja, moj ata.
S čim se ukvarja?
Ukvarja se z atletiko.
Koliko let se že s tem ukvarja?
Ukvarja se z atletiko približno že 30 let.
12. Ali ima že kakšne uspehe?
Ja, ima jih že veliko.
Prvi na svetovnem v Turinu na 100m.
Drugi na olimpijskih igrah v Španiji na 200m.
Tretji na olimpijskih igrah v Franciji na 200m.
Hvala Tomažu za kratek klepet in deljenje majhnih skrivnosti svojega življenja!
Sara Mohorko in Nina Pečar, 7. a
Deklica Sianya se je prejšnje leto preselila v Slovenijo iz Mehike. Rodila se je v Trstu v Italiji, nato se je preselila na Hrvaško in od tam v Mehiko. Iz Mehike je prišla sedaj v Slovenijo.
Iz katere države prihajaš?
Prihajam iz Mehike.
Pogrešaš prejšnjo solo in sošolce?
Ne, ker so me tam radi jezili.
Si bila vesela, ko si prišla v Slovenijo? Kako ti je všeč šola in sošolci?
Ja, sem bila. V redu, tukaj mi ne nagajajo toliko in je boljše.
Kaj je tvoja najljubša mehiška jed? Zakaj?
Tacosi. Ker ima različne sestavine, ki jih tukaj nimamo, na primer posebni čili. Sestavine za tacos so: koruza, čili, avokado, čebula in še nekaj sestavin.
Kaj so tradicionalne jedi v Mehiki?
Tacos, tortilije, chicarron, guakamole, pozole…….
Imaš kakšnega brata ali sestro? Kako jima je ime?
Imam brata po imenu Kin in sestro Metztli.
Katera je tvoja najljubša slovenska jed?
Potica, vseh vrst, ker je dobrega okusa.
Imate tradicionalna oblačila v Mehiki? Kako se jim reče?
»Vipil«, so ročno izdelana.
Ste imeli kakšne posebne prireditve v Mehiki?
Ja. Dia de Mortos, izdelovali in krasili smo mize. Spomnim se tudi, da je vsako leto 21. septembra na neki piramidi svetloba padala tako, da se je videla kača, ki ji pravimo pernata kača.
Kaj rada počneš v prostem času?
Delam nalogo, gledam TV in berem.
Kaj želiš postati po poklicu?
Tega pa še ne vem.
Hvala Sianyi za deljenje svojih malih skrivnosti!
Nika Petrišič in Larisa Vauhnik, 7.b
Ko zjutraj sončni žarki posijejo na toplo to dolino,
lastovke in vrabci že pesmi pojejo.
Nikoli ne videla in nikoli ne slišala,
se vrabec in lastovka skupaj zaletita.
Že lastovka žvrgoli in se jezi: “O ti neroda nerodasta, le kaj si naredila, da z vrabcem si me skupaj zbila”.
A vrabec čivka nazaj: “To ni neroda in ne naključje, to je usoda, da s tako lepotico sem se skupaj zbil. Seveda jaz nisem kriv.”
Nekaj časa sta se pričkala in kregala, a potem sta le spregledala, da rada se imata.
Lastovka vrabcu žvrgoli: “Kaj če gnezdo si narediva in mešančke posvojiva”.
Vrabec se je strinjal.
In tako so meseci in meseci minevali in prišla je jesen.
Lastovka vrabcu dejala je: “Oditi bom morala v daljne, tople kraje, pridem nazaj pomladi. Do takrat ne pozabi, da ljubim te”.
In takrat je odletela. Minili sta zima in pomlad, ampak lastovke ni bilo nazaj. Vrabec s svojo družino čaka še sedaj, nikoli je ni izdal, vedno tej mešani ljubezni predan je ostal.
Prava ljubezen nikoli ne umre.
Melisa Zelenik, 7.a
Črv je živel in si pesmico je pel.
Jastreb pa je priletel in si črvička zaželel.
Rekel mu je:”Hej, črviček!”
Črviček pa:”Oj, kakšen ptiček!”
Jastreb je rekel:”Pridi v moj dom.”
Črv pa:”Okej, zelo užival bom.
Jastreb, pridi dol,
da lahko bom splezal gor.”
Jastreb pa:”Že grem,
zabava je šele potem”.
Ko pride, reče: “Zdaj te bom pojedel.”
Črv pa si misli: »Ti kar, saj se boš prenajedel.«
Pojedel je črva in rekel: “Ni mi dobro, bruhal bom.”
Črv pa: “Jaz pa zadnji se smejal bom.”
In čez nekaj časa živ prileze iz trebuha.
Če nekomu hočeš slabo, se ti to vrne.
Rene Rajh in Luka Ciringer, 7.b
