Meseca maja sem se odpravila na svojo prvo tekmo. Zgodaj zjutraj smo se z mojo družino odpravili na tekmo v preskakovanju ovir v Celju.

Pred tekmo sva se z mojim konjem Parisom ogrevala v paduku, kjer mi je moja trenerka Maja povedala, na kaj moram biti pri jahanju pozorna. Tekmovala sem na višini 60 centimetrov. Pred tekmo je bil objavljen seznam tekmovalcev, ki bodo na vrsti. Jaz sem bila na drugem mestu, pred mano pa je bila moja prijateljica Neli. Nekaj minut pred tekmo so seznam tekmovalcev spremenili in jaz se bila na vrsti prva. Nekaj minut pred začetkom tekme sem bila nervozna. Jahala sem zelo hitro in brez napak in sem postavila prvi čas. Po tekmi sem bila zelo vesela in čakala še na nastop moje sestre Nike. Moja sestra je tekmovala na višini 110 centimetrov. Tudi ona je odlično opravila tekmovanje.

Po tekmovanju smo se veselo odpravili domov in odšli na kosilo. Tega dneva ne bom nikoli pozabila.

Pia Turk, 7. b

Od 20. julija do 27. julija smo bili na morju. Od doma smo odšli pol treh zjutraj, vozili smo se v Neum. Prispeli smo okrog enajstih, nato smo pol ure iskali hotel. Končno smo ga našli, imeli smo lep razgled na morje in na plažo. Hitro smo vse razpakirali in odšli na plažo, da smo se malo ohladili.

Tam sem videl lepo deklico, bila je ljubezen na prvi pogled. Vsi smo bili že lačni, zato smo se odpravili v hotel, njihova družina je bila v sosednji sobi, imel sem res srečo. S čevapčiči smo proslavili, da smo živi in zdravi prišli v Neum, ata je odprl pivo, midva z mamo pa sok. Bilo je že pozno, zato smo se stuširali, nato smo se odpravili spat. Naslednje jutro sem se zbudil ob 13:00 in vprašal mamo, zakaj me ni prej zbudila. Rekla je, da sem spal “kot hlod” in da me je hotela, pa se nisem zbudil. Kmalu smo odšli na plažo. Tista deklica je spet bila na plaži, kot da bi me čakala. Jaz sem pogumno začel hoditi proti njej, potem pa me je mama poklicala. Naredil sem se, kot da je nisem slišal in punco po angleško vprašal, od kod je. Mirno mi je odgovorila: “Kaj?” Mislil sem, da je čudež, da zna govoriti slovensko. Cela plaža je bila polna Slovencev. Povabil sem jo na tekmovanje, kdo lahko nabere več školjk. Premagala me je za 7 školjk, sprejel sem poraz in jo še enkrat vprašal, od kod je. Odgovorila je, da je iz Korene. Vrnila mi vprašanje in odgovoril sem: “Iz Dupleka sem.” Malce sva si podajala žogo, se spraševala stvari in dajala izzive, na primer kdo je lahko dlje pod vodo itd. Ko smo se vračali v hotel, sem jo vprašal, če bi bila moja punca in odgovorila je: “Bom premislila.” Prva stvar, ki mi je prišla na misel, je bila, da bo rekla ne. Naslednji dan mi je bilo nerodno biti v njeni bližini. Ampak potem je prišla do mene in rekla: “JA, bom tvoja punca.” Z nasmeškom sem jo objel. Naslednji dan sva skupaj odšla na večerjo, bilo je zelo romantično. Ko sem jo pospremil domov, se je obrnila in rekla, da ji je bilo zelo lepo, me objela, zaprla oči in poljubila sva se. To je bil moj najljubši dan na svetu. Naslednji dan nama več ni bilo tako nerodno se držati za roke. Prišel je predzadnji dan, oni so odšli že domov, dal sem ji poljub za srečno vožnjo domov.

Bila je nedelja zadnji dan, komaj sem čakal, da grem domov, da jo vidim, ampak ob istem času nisem hotel iti, ker mi je bilo zelo lepo tukaj in nikoli ne bom pozabil tega nepozabnega tedna v Neumu. S punco sva končala zvezo, ko sem jo zasačil pri pošiljanju ljubezenskih pisem z nekim drugim fantom. Bil sem jezen, ampak ob istem času žalosten, ker sva bila skupaj 1 leto in dva meseca. Mislil sem, da sva si sorodni duši in da spadava skupaj, ona pa ljubi drugega. No ja, takšno je življenje, polno zasukov in preobratov.

Timotej Pulko, 7. b

Nekega dne sem se s prijateljico Saro odpravila na žreb startnih številk za Zlato lisico.

Žreb se je začel ob 18. uri, ker sem pa imela pred tem trening, me je Sara spremljala. Tam me je opazovala, nato pa so po naju prišli moji starši in naju zapeljali v Maribor. Hitro sva se odpravili na Trg Leona Štuklja, kjer je potekala prireditev. Ko sva prišli na trg, je bila že gneča, vendar sva se vseeno uspeli prebiti do ograje. Nekaj časa sva čakali, da se je žreb končal in na prihod alpskih smučark. Najprej je prišla Lara Gut. Z njo sva se slikali in od nje dobili tudi podpis. Za njo je prišla Sofia Goggia.

Tudi z njo sva se slikali in prejeli podpis. Videli sva tudi Mikaelo Siffrin, Michelle Gisin in še ostale smučarke. Prejeli sva kar nekaj podpisov, ki sva jih potem dodali v najino zbirko, saj to počneva vsako leto. Bili sva zelo srečni in veseli, da sva se lahko slikali s smučarkami in da sva lahko skupaj preživeli nekaj časa, saj Sara živi v Ljubljani in se ne vidiva prav pogosto.

Po žrebu sva se z mojo družino odpravili na kakav, kjer sva klepetali o najrazličnejših stvareh. Nato sva odšli k meni domov. Gledali sva televizijo in se igrali družabno igro. Po Saro so okoli 21. ure prišli njeni starši. Srečna sem, da sva lahko skupaj preživeli dan in se zelo zabavali.

Žana Ivana Halužan Sagadin, 7. b

Pred enim letom smo se z družino in prijatelji odpravili na morje. Tam smo ostali dva tedna.

Prvi dan smo razpakirali prtljago in se takoj odšli namočit v morje. Zvečer smo se družili in igrali namizne igre, nato smo odšli spat in se pripravili na naslednji dan. Naslednjih nekaj dni ni bilo nič posebnega, nato pa sva se s prijateljem domislila, da bi odšla ponoči lovit rake in ribe, saj takrat prilezejo in priplavajo ven. Na lov sva vzela močno lučko, da sva lahko videla pod vodo, mrežo za lovljenje rib ter posodo, v katero sva dala vse, kar sva ujela. Ujela sva par velikih in malih rib ter par velikih rakov. V morju sva videla tudi morske kumare, morske zvezde ter eno hobotnico. Hobotnica je bila velika kakšnih 40 centimetrov in je žal nisva ujela. Ko sva se odpravila lovit drugo noč, sva ulovila dosti rakov, malih in velikih ter enega ogromnega, ki je bil velik nekje okoli 15 centimetrov. Ko sva se skupaj potapljala podnevi, sva našla tudi dosti školjk.

Zadnji dan nas je čakalo veliko dela, saj smo morali spakirati prtljago in se odpraviti domov. Čakala nas je 12-urna vožnja. Med potjo smo se ustavili v restavraciji, pojedli kosilo in odšli naprej. Ko smo prispeli, sem bil zelo vesel, da sem lahko spet videl ostale družinske člane.

Gašper Beber, 7. b

V soboto, 25.2.2017, je v Dupleku potekala pustna povorka.

Ta dan je bil poseben še posebno za vrtec, saj so se potegovali za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov. Izdelali so več kot 250 ročno izdelanih mask gasilcev. V povorki so se predstavili prvi.

In že je sledila šola Duplek, ki so bili domine.

S traktorjem so se pripeljali naši mornarji.

Videli pa smo lahko tudi dravske vile in povodnega moža.

Sledila sta ponorela mama in njen dojenček.

Naslednji so bili vinogradniki.

Obiskal pa nas je tudi živalski vrt, ki je zmagal in dobil nagrado.

Videli smo še turistično društvo Splavarjev in Rancarjev.

Zadnji so bili dimnikarji s hišico sreče.

Vse maske so bile zanimive, celo tiste, ki niso nastopale. Upam, da se vidimo ponovno drugo leto.

Lia Horvat Zupančič, 6.a

Moje počitnice so bile super. Začele so se z igranjem in zabavanjem.

Prvi dan smo z družino skupaj odšli na sprehod, na  katerem smo videli živali, kot so: osli, konji, ovce in psi. Ko je na  vrsto prišel ponedeljek, sta na obisk prišli Kaja in Ajda, ki sta pri nas prespali. Reševale smo kvize, bile na šolskem igrišču in zvečer taborile ter imele pižama party. Zjutraj smo se hitro zbudile. Pojedle smo zajtrk in se malo poigrale. Za tem je Ajda morala domov. S Kajo smo bile zunaj, si podajale žogo in se vozile s kolesi. Ko smo pojedli kosilo, smo odšle na šolsko igrišče. Tam so bili Gal, Maj in Luka. Zraven so imeli pištole z umetnimi naboji, s katerimi so nas streljali. Odšle smo domov in na računalniku igrale igrice. Kasneje je po Kajo prišla mama. Morala je iti domov.

V sredo dopoldne smo šli nakupovat, popoldan pa smo počivali. Naslednji dan sva sestro Tajo odšli prespat k babici in dediju. Sestra Lia pa je šla prespat k Ajdi. Skupaj z babico in dedijem smo odšli na Pohorje. Tam smo se vozili z gondolo. Iz gondole smo videli, kako so se nekateri smučali. Nato smo se še odpravili na sprehod. Ko smo se vrnili domov, k babici in dediju, je babi skuhala kosilo, midve s Tajo pa sva na sprehod peljali stričevega psička. Ko smo pojedli kosilo, sem z dedijem igrala šah in remi. Zvečerilo se je in odšli smo spat. Naslednji dan smo odšli v akvaterarij. Videlo smo veliko živali. Ko smo prišli domov, smo pojedli kosilo in šli gledat TV. Čez nekaj časa sva s Tajo morali domov.

V soboto sem vadila predstavitev za šolo in popoldan smo šli na pustno povorko v Duplek, ki mi je bila zelo všeč. Zadnji dan počitnic sem se učila, nato smo odšli pustovat na Ptuj. Ko smo se vrnili domov, sem si pripravila šolsko torbo in odšla spat.

Počitnice so bile predolge in pogrešala sem že prijateljice ter učiteljico.

Tia Horvat Zupančič, 4.a