Nekega lepega dne smo se odpravili v Postonjsko jamo z mojo prijateljico Kajo.

Pred vhodom v jamo smo se zbrali in počakali vodiča. V notranjost jame nas je odpeljal vlakec. Vozili smo se 15 minut. V jami nam je vodička razlagala o jami in nastanku jame. Jamo je naredila reka Pivka in to 3 plasti. Najvišjo in srednjo je že naredila, najnižjo pa še dela. Povedala nam še je, da kapniki in stalaktiti zrastejo v eni minuti en milimeter in ko so dovolj dolgi, se združijo in rečemo jim stalagmiti. Če se ga dotakneš, neha rasti in se na njih naredi mah. Jamo so našli okoli leta 1890. Ko so se bojevali v vojni, so jo uporabljali, zato je na stenah črno. V Postonjski jami nastopajo znane osebe. V Postonjski jami lahko tudi vidiš jajčeca in človeške ribice. Na koncu je trgovina in si lahko kupiš spominke.

Ogled smo zaključili z vožnjo z vlakcem. Bil je najboljši izlet.

Lara Klemenčič, 6.a

Med letošnjimi počitnicami smo odšli kampirat s prikolico. Odšli smo za pet dni, vozili pa smo se tri ure. Ko smo prišli, smo najprej postavili šotor in prikolico, nato pa smo se prijavili na recepciji.

Ker je bilo vroče, smo se že prvi dan kopali. Voda je bila prijetna, a ko smo stopili vanjo, nas je čakalo neprijetno presenečenje. Dno ni bilo kamnito, peščeno ali travnato, bilo je blatno in resnično si imel občutek, da hodiš po živem pesku, saj sem se ves čas pogrezala vanj. Pogledat smo šli, če je na drugi strani obale kamnito dno. Na našo srečo je bilo. Odločila sem se, da zaplavam. Čakala meje še ena groza – videla sem meduzo, v paniki sem plavala nazaj do obale. Tam sem videla isto meduzo. Snela sem si masko in jo ulovila. Bila sem radovedna, zato sem se je hitro dotaknila. Ni me spekla. Zvečer smo odšli lovit ribe. Rib sicer ni bilo, videli pa smo velikanskega raka, bil je približno tako velik kot moja glava in prelepo sipo. Še nikoli do zdaj nisem spala v prikolici, zato je bilo toliko bolj zanimivo.

Vse ostale dni sem preživela malo manj razburljivo, ampak vseeno super. Počitnice v kampu bi z veseljem ponovila in upam, da se jih lahko ponovno veselim drugo leto.

Mia Miholič, 6.a

Med počitnicami smo se z družino odpravili v Benetke.

V mesecu juliju smo se s starši pogovarjali za izlet v kakšno znano mesto. Malo smo pogledali ponudbe in se nato odločili, da obiščemo Benetke. Dan pred odhodom smo si pripravili nekaj stvari in si napolnili telefone, saj smo vedeli, da bomo posneli veliko slik. Ko smo se ob šestih zbudili, smo pripravili sendviče z namazi in mrzlo vodo. Potem smo se odpravili na postajo, kjer nas je odpeljal avtobus do Pirana. V Piranu smo odšli na ladjo, ki nas je peljala do Benetk. Na ladji smo poslušali vodiče, ki so nam povedali veliko zanimivih stvareh o Benetkah v različnih jezikih. Potem smo se z vodiči dogovorili kje in kdaj se dobimo. Ko smo prispeli, smo si malo ogledali mesto, potem pa smo si kupili sladoled, ker je bilo vroče in si ogledali nekaj beneških mask. Pogledali smo si še kanale, mostove, golobe …

Proti koncu dneva smo se zbrali na trgu, kot smo bili dogovorjeni z vodiči in še šli skozi varnostni pregled, nato pa se končno vkrcali na ladjo in se odpeljali do Lucije. Bilo mi je zelo všeč, zato si želim ta dogodek še ponoviti.

Tia Heler, 6.a

Med poletnimi počitnicami sem s starši odšla na morje v Vodice. Tam smo bili štirinajst dni in enajsti dan smo odšli z ladjo na Kornate.

Zjutraj smo se zelo hitro zbudili, pojedli zajtrk in se odpravili v center Srime. Srima je majhno mesto zraven Vodic. Od tam smo se s taxi čolnom zapeljali do Vodic, kjer smo prestopili na veliko ladjo. Takoj ko smo prestopili na ladjo, je začelo deževati. Nekaj minut za tem smo izvedeli, da imamo sedeže v zgornjem nadstropju, saj je bila ladja dvonadstropna. Nato smo ugotovili, da v zgornjem nadstropju ni strehe in bomo morali biti na dežju. Pot do Kornatov je bila zelo dolga, trajala je tri ure. Po kakšnih dveh urah vožnje je nehalo deževati. Pogledali smo si vse majhne otoke in bilo je zelo zanimivo. Nato smo se ustavili pri nekem otoku in si ga ogledali. Čez nekaj časa smo prišli do Slanega jezera, pri katerem smo imeli prosti čas in smo se lahko kopali. Narava je bila res čudovita. Tam smo bili tri ure, nato pa smo se z ladjo odpeljali nazaj do Vodic. Na začetku je bila pot zanimiva, saj smo nazaj šli po drugi strani, vendar mi je po kakšni uri vožnje postalo dolgočasno in komaj sem čakala, da pridemo do Vodic. Izlet je bil zanimiv, vendar je bilo kar naporno, saj smo se vozili šest ur.Potem smo bili še tri dni v Vodicah, nato pa smo odšli domov.

V Vodicah je bilo zelo zanimivo, vendar so počitnice prehitro minile.

Larisa Vauhnik, 8.b

Sreča, hej, sreča
prišla je zdaj k nam.
Zdaj vemo, zdaj vemo
kje sreča tiči,
tecimo, tecimo,
da nam ne zbeži.
Zapojmo veselo zdaj sreči na glas:
HEJ, SREČA LJUBEČA,
SAJ TI SI ŽE V NAS!

Ajda Rojko in Lia Horvat Zupančič, 6.a

Zvonec pozvoni,
na igrišče stečemo vsi.
Zdaj odmor je za vse,
in čas za zabavo je!

Pridruži se še ti,
zaplešimo vsi.
Saj odmor je prav za vse
tudi smejanje dobrodošlo je!

Lia Horvat Zupančič in Ajda Rojko, 6. a

Sem ter tja in naokrog
plavam, plavam hitrih nog.

Z vode mi plavut miglja,
se premika sem in tja.

Moder sem, prestrašim te,
vsak dan znova, hehehe.

Trikrat zaporedoma
sem prestrašil tebe, ja.

Naslednjič ko priložnost bo,
tvoje meso za kosilo bo.

Lia Horvat Zupančič in Ajda Rojko