Vid Kovačevič obiskuje 9.b razred na OŠ Duplek. Trenira karate in dosega dobre rezultate v Sloveniji in drugje po Evropi. V pogovoru z njim sva izvedeli veliko zanimivih stvari.

1. Kako dolgo se že ukvarjaš s karatejem?
S karatejem se ukvarjam že 7 let.

2. Zakaj si se odločil trenirati?                                                                Ker smo imeli v šoli predstavitev in mi je ta šport postal zelo všeč.

3. V katerem klubu treniraš?
V klubu WKSA Duplek.

4. Kolikokrat na teden imaš treninge?
Treninge imam trikrat na teden. Vsak trening traja uro in pol.

5. Kako poteka tekmovanje v karateju?
Najprej se vsi zberemo, potem pa počakamo, da smo na vrsti.

6. Si tekmoval že tudi v kateri drugi državi? Če da, v kateri?
Ja, v Angliji – v Londonu, v Romuniji in Srbiji.

7. Ali se tekmovanja v drugih državah razlikujejo od teh v Sloveniji?
V drugih državah je večje prizorišče kot v Sloveniji. Drugače pa se ne razlikujejo tako zelo.

8. Si pred tekmovanji nervozen?
Ja, včasih.

9. Kako preprečiš tremo? Ali imaš kakšno posebno metodo?
Da. Odmislim vse okoli sebe in mislim samo na tekmovanje.

10. Kakšni so tvoji dosežki?
Zelo dobri.

11. Na kateri dosežek si najbolj ponosen?
Najbolj sem ponosen, da sem bil tretji na evropskem prvenstvu.

12. Se bi s karatejem rad ukvarjal celo življenje?
Ja, bi rad.

13. Imaš vzornika?
Da. Moj vzornik je moj trener.

14. Kaj bi sporočil bralcem glasila Koraki, ki tudi razmišljajo, da bi se resno ukvarjali s karatejem?
Naj se odločijo in se potrudijo, da bodo dosegali čim boljše rezultate.

Hvala Vidu za deljenje svojih skrivnosti in zanimiv pogovor.

Ajda Rojko in Karolina Pernek, 6.a

 

Učiteljica Natalija Kušar poučuje kemijo na OŠ Duplek, na OŠ Korena pa tudi biologijo in naravoslovje. V sproščenem klepetu sva izvedeli kar nekaj majhnih skrivnosti. 

1. Kako dolgo že učite na tej šoli? Ste prej poučevali še na kateri drugi šoli?
Na tej šoli učim približno 20 let, prav tako na OŠ Korena. Učila sem že na Osnovni šoli Maks Durjava v Mariboru, osnovni šoli v Framu in štiri leta na šoli Bratov Polančičev.

2. Kako dolgo pa učite na Osnovni šoli Korena?
Enako kot na tej šoli, torej 20 let.

3. Zakaj ste se odločili za ta poklic?
Mislim, da imam dobro razvite socialne veščine z otroki, delo z mladostniki mi je blizu.

4. Katero snov najraje učite in katero snov se najraje učijo učenci?
Situacija se spreminja iz leta v leto, težko je reči, kaj se učenci najraje učijo. Velikokrat imam občutek, da to, kar učim, učence dolgočasi. Najraje pa imajo poskuse, sploh če ni treba nič reševati.

5. Vam je bila kemija vedno tako lahka, kot vam je zdaj?
Ja, mi je bila.

6. Kakšne ocene ste imeli v osnovni in srednji šoli pri kemiji?
V osnovni šoli sem imela štiri, v srednji šoli pet, maturirala pa sem z desetko.

7. Kakšne imate izkušnje z učenci prejšnjih generacij?
Predvsem dobre, ko srečam učence prejšnjih generacij na cesti, me vedno pozdravijo.

8. Kaj pa vas pri učencih najbolj moti?
Neiskrenost, vulgarnost.

9. Kaj bi počeli, če ne bi bili učiteljica?
Bila bi knjižničarka, ker zelo rada berem.

10. Kateri dogodki iz prejšnjih let se vam bodo za vedno vtisnili v spomin?
Enkrat smo dokazovali vsebnost beljakovin in sem si pred poskusom oprala epruvete, vendar za ta poskus ne smejo biti mokre. Nisem dobro preverila in je bilo še malo vode v eni od epruvet. Med poskusom je vsebino epruvete pognalo proti blizu stoječi deklici in to v bližino očesa. Na srečo se ni zgodilo nič slabega, ampak mi bo ta spomin za vedno ostal v mislih. Nepozabna izkušnja bo pa vedno zaključni izlet v Gardaland z generacijo 1998, ko so si učenci kupili vodne pištole in se z njimi streljali. Pod pretvezo, da moramo pištole zapleniti, smo jim učitelji vzeli pištole in jih napolnili z vodo ter začeli špricati otoke in tudi drug drugega.

11. Kaj hočete sporočiti bralcem našega glasila?
Največje veselje je to, da greš v službo in domov z istim veseljem.

Učiteljici Nataliji se najlepše zahvaljujeva za prijaznost in ji želiva še veliko uspehov in zadovoljstva.

Nika Petrišič in Larisa Vauhnik, 8. b

Učiteljica Sonja Ritonija na naši šoli poučuje slovenščino in je pomočnica ravnatelja. V pogovoru z njo sva izvedeli veliko zanimivega.

Kako dolgo že poučujete na naši šoli?
Tukaj sem že štirideseto leto oziroma 1. aprila bo štirideset let Osnovne šole Duplek. To je moje prvo in edino delovno mesto in tukaj bom tudi zaključila svojo službeno pot.

Ste že kot otrok hoteli postati učiteljica ?
Ja, vedno sem vedela, da bom učiteljica. Če ne bi bila učiteljica, bi mogoče bila trgovka. Ne vem, zakaj mi je bilo to všeč, ampak že v osnovni šoli sem rada brala. Moja učiteljica in razredničarka na predmetni stopnji je bila slavistka in mogoče mi je ona takrat dala neke impulze, da sem sama razmišljala o tem poklicu.

Torej vas je ona navdušila za poučevanje?
Ja, absolutno.

Se je naša šola pred leti dosti razlikovala od šole danes?
Bi rekla, da ja. Ne samo poslopje kot tako, ki se je z leti spreminjalo, ker smo dobili nekaj novih prostorov, ampak tudi število učencev narašča v zadnjih letih. Nekaj sprememb je lepotnih, nekaj prostorskih, tako da seveda je nekaj razlike.

Na kaj ste pa najbolj ponosni?
Ob svojem delu zadnjih petnajst let delam kot pomočnica ravnatelja in sem ponosna na to, da mi je gospod ravnatelj, ko se je odločil, da postanem njegova pomočnica, toliko zaupal in mogoče v meni videl osebo, ki bo zmogla vse napore tega dela tudi poleg poučevanja. Mogoče leta nazaj nisem razmišljala, da bi lahko to delo tudi opravljala. Sedaj delam to že petnajst let poleg poučevanja in se mi zdi, da sem uspešna tudi na tem področju.

Ste bili že kdaj razredničarka?
Ja. V bistvu zadnjih deset let nisem več zaradi tega, ker kot pomočnica, kot vodstveni delavec, ne morem biti razredničarka, ker bi pri tem prihajalo do navzkrižja interesov. Ampak imela sem razred, pripeljala sem jih do devetega razreda tudi v tistem času, ko sem bila pomočnica. Najbolj mi je pri teh zadnjih mojih učencih ostalo v spominu, ker so na razgovore ob kakšnih težavah prihajali k meni in so mi na valeti povedali, da je bila moja pisarna njihov drugi dom. Tako da so se tukaj tudi dobro počutili. Zdaj pa žal nisem več, ampak imam zelo dobre stike s svojimi bivšimi učenci in dobivamo se na srečanjih vsakih pet let z različnimi generacijami in gojimo tradicijo srečevanja. Vedno sem imela rada svoje učence, svoj razred in sem jih zagovarjala, vzpodbujala, z njimi trpela, z njimi nekako šla skozi tista štiri leta šolanja.

V čem pa se najbolj razlikujete od ostalih učiteljev?
Ne vem, če se toliko razlikujem, ampak se dobro razumem v kolektivu z vsemi. Včasih s kom malo bolj, ampak ne morem reči, da se s kom ne bi razumela. V čem se razlikujem? Zelo sem pozitivna, običajno mi rečejo, da imam veliko energije, da sem vedno dobre volje, da sem redko zatežena, redko slabe volje, redko žalostna. Četudi včasih človek nosi v sebi kakšne osebne stvari, pa tega toliko ne pokaže v službi. Nekako ločim dom in družino od službenega mesta in še vedno rada prihajam v službo in vem, da bom, ko bo prišel čas, da se upokojim, pogrešala sodelavce.

Kdaj ste postali pomočnica ravnatelja?
V januarju je bilo petnajst let. Kar dolga doba že, če pomislim nazaj, kar veliko. Ko sem začela, nisem imela niti svojega prostora, kaj šele računalnik.

Kaj vas še veseli zraven poučevanja?
Veliko veselje imam s svojo družino, s svojimi vnuki in, če mi le čas in denar dopuščata, rada potujem. Imam željo še po kakšnem križarjenju, pa še kaj sveta bi rada videla.

Bi želeli še kaj sporočiti bralcem našega spletnega glasila?
Predvsem jim želim dobrega počutja v šoli, osvajajte čim več znanja, tudi nasvete, ki vam jih dajemo učitelji, ker so vedno dobronamerni in vam bodo koristili kadarkoli v življenju. Sama kot slavistka zelo rada berem, torej smisel je tudi, da izkoristimo proste trenutke za branje kakšne knjige, pa če samo za kratek čas, ali pa samo, da se iz njih kaj naučimo. Z veliko odgovornostjo, ki jo imate, morate znati nekako ravnati, saj ste odgovorni zase in za svoja dejanja. Zaupajte si, drug drugemu in tudi učiteljem.

Učiteljici Sonji se lepo zahvaljujeva za odgovore in odkritost ter ji želiva še veliko uspeha v službi in v življenju.

Eva Zelnik, 9. a in Lia Horvat Zupančič, 6. a

Učitelj Primož Kramberger poučuje glasbo na OŠ Duplek in OŠ Korena. Vodi cici, otroški in mladinski pevski zbor, je razrednik 9. b in član glasbene skupine. V prijetnem pogovoru sva izvedeli marsikaj zanimivega.

Lara: Koliko let že učite na naši šoli?

Učitelj: Na naši šoli učim zdaj že peto leto.

Žana: Kolikokrat ste že bili razrednik in komu? Ali ste ponosni na njih? Jih boste kaj pogrešali? Kakšni so vaši občutki kot razrednik?

Učitelj: Razrednik sem prvič, zdaj že četrto leto. Razrednik sem 9. b, najboljšem razredu na šoli. Ja, na njih sem zelo ponosen, saj so zelo dobri športniki in se dobro učijo. Ja, jih bom pogrešal. Občutki so v redu, je kar izziv biti razrednik, ampak je fajn.

Žana: Zakaj ste se odločili za poklic učitelja?

Učitelj: Ker rad delam z mladimi in se mi zdi poučevanje glasbe zelo zabavno.

Lara: Na kakšen način poučujete glasbo?

Učitelj: Glasbo poučujem tako, da se o njej pogovarjamo, jo veliko poslušamo in če je le možno, jo tudi izvajamo.

Lara: Na kateri inštrument znate igrati? Katerega najraje?

Učitelj: Igrati znam na več inštrumentov: klavir, bobne, kitaro, harmoniko, malenkost flavto. Najraje igram klavir.

Žana: Ali igrate v kakšnem bendu? Če da, v katerem? Kaj igrate v bendu? Kje nastopate? Koliko članov je v bendu?

Učitelj: Ja, igram v skupini Ethnotrip, z njimi igramo ljudsko glasbo iz celega sveta. Poleg mene igrajo še trije glasbeni učitelji in še eden, ki igra bas kitaro. Tako nas je skupaj 5. V bendu igram klavir.

Lara: Kje pa nastopate z bendom?

Učitelj: S skupino nastopamo po manjših klubih ali pa na festivalih. Nastopali smo že v večih državah po Evropi, poleg Slovenije še v Nemčiji, Hrvaški, Srbiji, Črna Gori in Makedoniji.

Žana: Kakšna je vaša najljubša zvrst glasbe? Katera skladba vam je najljubša?

Učitelj: Moja najljubša zvrst glasbe je odvisna od tega, kako se pučutim. Najraje pa poslušam rock glasbo. Nimam najljubše glasbe.

Lara: Imate kakšno sporočilo za bralce Korakov?

Učitelj: Še naprej berite Korake.

Učitelju Primožu se zahvaljujeva za vse odgovore  in mu želiva še veliko poklicnega uspeha.

Lara Klemenčič, 6. a in Žana I. Halužan S., 7. b

Letošnje leto imamo na naši šoli le en šesti razred, v njem pa je kar 28 učencev. Za vsakega izmed njih je letošnje leto manjša prelomnica, saj so prišli na predmetno stopnjo, kjer imajo za vsak predmet svojega učitelja. Z njimi smo se pogovarjali o občutkih po prvem mesecu na razredni stopnji.

1. Ste veseli, da ste že na predmetni stopnji?

Vsi: Da.
Ajda: Všeč nam je, da se selimo.
Maj: In tudi to, da nimamo enakih učiteljev.

2. Kdo je vaš novi razrednik?

Vsi: Jean Bohorč, z njim se dobro razumemo.

3. Kakšno je vaše mnenje o novih učiteljih?

Matevž: So zelo prijazni in se radi pozabavajo.

Simon: So strogi.

Mia: Eni so boljši kot drugi.

Ana: Nekateri so včasih ”tečni”.

Karolina: Veliko nas naučijo.

3. Kateri predmet je vaš najljubši?

Vsi: Večini športna, mnogim likovna, pa tudi matematika, naravoslovje,  slovenščina in angleščina.

4. Kaj počnete med odmori?

Aleš: Smo na telefonih.

Timon: Med odmori se pripravimo na pouk.

Matevž: Med odmori delamo domačo nalogo.

Benjamin: Selimo se v razrede.

Dekleta: Fantje nam nagajajo, skrivajo nam torbe, jemljejo peresnice, prepisujejo nalogo, zamenjujejo stole, nas lovijo.

5. Se vam bliža kakšen test? Pri katerem predmetu?

Karolina: Ja, pisanje pravljice pri slovenščini.

Lia: Pri matematiki in zgodovini nas že sprašujejo.

Mia: Pri angleščini nas čaka govorni nastop s plakatom.

6. Ali poslušate med poukom? Se učite sproti?

Vsi: Jaaaa! 🙂 Učimo se sproti.

7. Ali imate še zraven šole kakšne izvenšolske dejavnosti ?

Karolina: Atletiko, flavto.

Matevž, Maj, Luka: Nogomet.

Melanie, Lara, Mia, Maruša, Lana, Tia: Hip hop.

Ajda, Klara: Kitaro.

Simon: Aikido.

Timon: Košarko, judo.

Maj: Smučanje.

Večina učencev: Verouk.

8. Kako se razumete kot razred?

Vsi: Odlično, malo se delimo na fante in punce, z nekaterimi se razumemo bolj, z drugimi manj, večjih problemov pa nimamo.

9. Kateri razred je bil do zdaj vaš najljubši?

Vsi: Prvi, ker smo se morali najmanj učiti.

10. Česa si najbolj želite v tem šolskem letu?

Vsi: Dobrih ocen, veliko znanja, športnih dni in prostih ur.

11. Imate kakšno sporočilo za nižje razrede?

Vsi: Učite se sproti, ker vam bo znanje prav prišlo v višjih razredih, poslušajte učitelje in imejte se radi! 🙂

Hvala 6. a za deljenje svojih malih skrivnosti.

Tia Heler, 6. a in Lucija Koren, 7. b

V letošnjem letu novinarji Korakov kot novost uvajamo intervjuje z učitelji. 5. oktober je dan učiteljev in tako prav primeren dan za objavo prvega takega intervjuja. Tokrat smo se pogovarjali z učiteljem Brankom Krajncem, učiteljem naravoslovja, biologije in etike. Bil je prijeten pogovor, v katerem smo izvedeli marsikaj zanimivega.

Mia: Zakaj ste se odločili za ta poklic in področje ?

Učitelj: Že od osnovne šole sem si želel postati učitelj ali glasbenik. Učitelj sem hotel postati zaradi učiteljev, ki so me poučevali in niso bili najbolj prijazni, za področje pa sem se odločil kot študent.

Kaja: Kako dolgo že učite na tej šoli?

Učitelj: Okoli 30 let.

Maj: Kakšne izkušnje imate s prejšnjimi generacijami?

Učitelj: Bili so bolj delovni, sicer pa ni velike razlike.

Mia: Koliko generacijam ste že bili razrednik?

Učitelj: Petim ali šestim.

Kaja: Kako vam je všeč na tej šoli?

Učitelj: Všeč mi je, ampak so na drugih šolah nekatere stvari malo boljše.

Maj: Kakšno je vaše mnenje o vzgoji otrok?

Učitelj: Mislim, da so starši preveč popustljivi in otrokom pustijo preveč stvari, vendar sem proti vsakršnem nasilju.

Mia: Kaj vas pri učencih najbolj moti?

Učitelj: Da nekateri niso zainteresirani za nobeno stvar, za razliko od vas.

Kaja: Kakšen je vaš način pouka?

Učitelj: Poskušam biti drugačen in čim bolj zanimiv.

Maj: Katero snov najraje učite? Zakaj? Kaj pa se najraje učijo učenci?

Učitelj: Najraje učim genetiko in biologijo, ker se najbolj razvija in o tem veliko pišejo. Učenci se najraje učijo o človeku in človeškem telesu.

Mia: Zakaj imate tako radi živali?

Učitelj: Ker sem iz podeželja in smo doma vedno imeli živali, za katere sem z veseljem skrbel.

Maj: Katera je vaša najljubša rastlina?

Učitelj: Moja najljubša rastlina je breza zaradi belega lubja.

Kaja: Katera je vaša najljubša žival? Zakaj?

Učitelj: Zelena žaba, zaradi lepote.

Maj: Bi ob koncu še kaj povedali bralcem Korakov?

Učitelj: Naj berejo Korake in veliko knjig, saj prinašajo znanje.

Učitelju Branku se najlepše zahvaljujemo za prijaznost in deljenje svojih malih skrivnosti. 

Mia Miholič, 6. a, Maj Garb in Kaja Breznik, 7. b

Pogovarjali sva se z Laro, Evo F., Niko, Nušo, Evo Z., Tijo, Nejcem, Davidom in Sebastjanom iz 9. a, ki že naslednje šolsko leto odhajajo v srednje šole.

1. Sedaj, ko končujete 9. razred, zagotovo obujate spomine na vsa leta na tej šoli. Kakšni občutki se zbujajo v vas, kateri dogodek vam je najbolj ostal v spominu?
Vsi: Najbolj so se nam v spomin vtisnili Halloween disko, šola v naravi v 7. razredu in vsi končni izleti. Pa tudi dejstvo, da smo se zelo dobro razumeli kot razred, še posebej zadnje leto. Pretresel nas je odhod Alberta, za katerega smo izvedeli komaj en dan prej. Cel teden smo jokali in ga še zdaj pogrešamo.

2. Boste pogrešali sošolce? Kaj boste najbolj pogrešali na šoli?
Vsi: Jaaaaa….
Lara: Stike bomo poskušali obdržati in upam, da se bomo do konca leta še bolj povezali.
Vsi: Pogrešali bomo tudi razrednika.
Tija: Želve in paličnjake.
Lara: Šolski šmorn.
Vsi: Druženje na kavčih med odmori.

3. Kateri razred ste najraje obiskovali? Zakaj? Kateri razred vam je bil najzahtevnejši?

Vsi: Najraje smo obiskovali deveti razred, ker smo se najbolj povezali, je pa bil deveti razred poleg osmega tudi najzahtevnejši.
Nuša: Osmi mi je bil najzahtevnejši, saj smo dobili tri nove predmete. Fiziko, kemijo in biologijo.

4. Kateri predmet ste najraje obiskovali? Zakaj?

Nika: Športno.
Eva F.: Zgodovino. Učiteljica za zgodovino je zelo fajn, ker ti vse razloži.
Tija: Ne učimo se samo o zgodovini, ampak tudi o tem, kaj se dogaja po svetu.

5. Kje ste pridobili največ znanj?

Vsi: Pri matematiki. (smeh)

6. Kaj pripravljate za valeto?

Vsi: Smo malo v zaostanku. (smeh)

7. Kdo so vaši soplesalci?
Tija: Nejc Lorber.
Nika: David Lazič.
Eva Z.: Aleks Lorenčič.
Eva F.: Sebastijan.
Nuša: Rene Ravnjak.

8. Imate kakšno sporočilo mlajšim generacijam?

Nika: Ja. Naj prej začnejo pripravljati valeto.
Tija: Naj se že prej povežejo, ker je potem težje.
Nuša: Učite se sproti.

9. Se splača potruditi?
Vsi: Jaaaa!

10. O katerem poklicu pa sanjate?
Tija: Arheologinja.
Nika: Logoped.
Eva: Učiteljica.
Eva F.: Ne vem še.
Nuša: Še tudi ne vem.

11. Kaj pričakujete v prihodnosti?
Vsi: Uspeh in da bi se še dalje razumeli.

Zahvaljujeva se 9. razredom za odgovore in jim želiva veliko sreče v prihodnosti.

Eva Zelnik, 8. a in Žana Ivana Halužan Sagadin, 6. b

Ko smo bili na ekskurziji na Pop TV-ju, sem imela tudi intervju z raziskovalnim novinarjem Martinom Tomažinom.

1. Kaj se zgodi z novinarjem, ko se odpravi na nevaren teren? Se je vam to že zgodilo? Kje je nevarno snemati?
Moraš biti zelo previden, saj jih je zelo veliko. Ja, se mi je in to takrat, ko se bili leta 2012 v Ljubljani in v Mariboru protesti. Zelo nevarno je tudi snemati na avtocesti, kjer se avtomobili zelo hitro vozijo. Pa tudi v predorih, kjer se moramo prej zmeniti z DARS-om. In seveda tudi na gradbiščih.

2. Vas je kdaj strah, ko greste kam?
Jaz sem tak človek, da me načeloma ni strah iti kam, mogoče si kdaj kam ne želim iti, ali kakšne neprijetne teme ne želim obravnavati. Grozno je snemati takšne teme, ko nekdo umre ali kaj podobno tragičnega.

3. Kakšen je vaš delovnik?
Moj delovnik se začne okoli devetih, pol desetih. V službi smo do nekje sedmih. Delamo pa prvi teden 5 dni, drugi tudi, nato delamo 7 dni in za tem smo ponavadi 7 dni prosti. Saj se nam, novinarjem, nabere zelo dosti ur.

4. Koliko ljudi pa ponavadi snema eno oddajo, vključno z voditelji?
Za oddajo 24 ur nas je v redakciji okoli 20 novinarjev, ampak delamo različno. Včasih nas je v službi 15, včasih pa 5. Potem sta še tukaj 2 voditelja, približno 5 ljudi v režiji, … Vse skupaj pa se že lahko približa številki 100.

5. Vas je že kdaj kdo tožil zaradi kakšne trditve ali novice, o kateri ste poročali?
Ne, tožili me še niso.

6. Kako se razumete z novinarji drugih TV hiš?
Razumemo se dobro. Med sabo se poznamo in se tudi večkrat na terenu ‘pohecamo’.

7. Kaj vas je navdihnilo za vaš poklic?
Mogoče radovednost. Začel pa sem s tem poklicem, ko sem končal s srednjo šolo in to čisto naključno.

8. Kako lahko nekdo postane novinar?
Novinarstvo je pravzaprav obrt, saj se ga lahko sam naučiš, obstaja pa tudi šola za to. Moraš se znati obnašati in obstajajo neke zakonitosti glede televizijskega dela.

9. S čim se ukvarjate v prostem času?
Rad smučam, kolesarim, igram tenis, … Veliko vrst športa, rad pa tudi potujem.

10. Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Za enkrat bom še vztrajal tukaj. (smeh)

11. Vedno ste tako urejeni. Kdo skrbi za vaš videz?
Za videz skrbijo stilisti.

12. Kako dolgo pa potrebujete z ličenje? Se naličijo tudi moški?
Ja, tudi moški se naličijo, da na televiziji izgledajo normalno. Za to potrebujejo okoli 5 minut, ženske pa tudi okoli pol ure.

Hvala g. Martinu za deljenje majhnih skrivnosti in nepozaben izlet na Pop TV.

Žana Ivana Halužan Sagadin, 6. b

Petra Kerčmar je voditeljica oddaje 24 ur na Pop TV. Jure Bračko je nekdanji učenec naše šole in novinar na Pop TV. Ko smo obiskali Pop TV, sem se z njima pogovarjala o novinarstvu in delu na televiziji.

1. Ali v raziskovanju in pripravi izveste tudi kaj, česar ne objavite v javnosti?
Jure Bračko: Velikokrat. Če se pogovorimo z urednikom o kakšni novici, ki menimo, da ni zanimiva, je ne objavimo.

2. Kakšen je vaš delovnik?
Jure Bračko: Novinarji pridemo v službo zgodaj zjutraj in včasih delamo cel dan. Delamo tudi med vikendi in prazniki, medtem ko imajo voditelji lažji delovnik.
Petra Kerčmar: Voditelji smo zjutraj doma, ampak spremljamo novice, da smo pripravljeni na poročanje. Naš delovnik je odvisen od ure, ob kateri imamo našo oddajo. Jaz pridem v službo nekje do 14.00 in se začnem pripravljati na snemanje oddaje 24 ur ob 20.00.

3. Kako dolgo in kako se pripravljate na oddajo 24 ur?
Petra Kerčmar: Ob dveh imamo redakcijski sestanek, kjer se dogovorimo, kaj bomo povedali in kaj še potrebujemo. Nato do oddaje zbiramo nove informacije, ki jih uredniki, novinarji in voditelji preverimo in preoblikujemo. Potem se uredimo za snemanje v živo.

4. Kako dolgo se snema npr. enourna oddaja?
Petra Kerčmar: Mi snemamo oddajo 24 ur eno uro, ker poteka v živo.

5. Katera vaša oddaja je trenutno najbolj priljubljena med gledalci?
Jure Bračko: Trenutno je naša najbolj gledana oddaja Znan obraz ima svoj glas.

6. S kom najraje sodelujete v službi?
Petra Kerčmar: Z vsemi zelo rada sodelujem, ker smo zelo uspešen tim. Drugače pa najraje sodelujem z mojim sovoditeljem Janijem, ker imam jaz včasih preveč energije, on pa je bolj umirjen in se jaz zaradi njega malo umirim, on pa postane bolj živahen. Zato sva tudi boljši voditeljski par.

7. Ali se vam kdaj zgodi, da kaj narobe preberete iz vašega ekrana ali pa se zmotite?
Petra Kerčmar: Velikokrat, ampak se potem opravičiš in se popraviš. Z več izkušnjami pa se včasih niti ne opazi, da se kdo zmoti.

8. Kako stresno je vaše delo?
Petra Kerčmar: Naše delo ni preveč stresno, razen v začetku, ko prvič stopiš pred kamere, ampak se potem navadiš.

9. Kaj se zgodi z novinarjem, ki zamudi v službo?
Jure Bračko: Nič. Nekateri skoraj vedno zamudijo 5 do 10 minut. Včasih smo imeli pravilo, če večkrat zamudiš v službo, ti odpade prosti dan.

10. Kako ste se počutili, ko ste prvič stopili pred kamere?
Petra Kerčmar: Bilo je stresno. Takrat sem še delala na RTV Slovenija in takoj, ko sem začela, sem dobila svojo oddajo in smo jo morali posneti, tako da se je vse odvilo kar hitro.

Petri Kerčmar in Juretu Bračku se za odgovore najlepše zahvaljujemo in jima želimo še veliko uspeha.

Eva Zelnik, 8.a