Ta puščava je res velika.
Kdor išče zabavo,
naj takoj pride v to puščavo,
če ga mika.
Kdor želi v tej puščavi
kaj pridobiti,
mora to tudi nagraditi.
V tej puščavi
dobiš novec
in pesmice
je konec.
Tia Heler, 6. a
Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Kaja Breznik
Šola v naravi
V šoli v naravi sem preživela veliko nepozabnih ur.
Vožnja na Debeli rtič je bila dolga. Na poti smo dvakrat stali in videli soline. Bivali smo v paviljonu Morska zvezda. Mi smo bili v sobi številka 10. Spali smo na dvonadstropnih posteljah. Nad mano je spala Lili. Cel naš razred je bil v isti sobi.
Iskali smo skriti zaklad in se pri tem zabavali. Dobili smo različne naloge in z namigi ter z veliko zbranimi točkami našli zaklad in prišli do cilja. Odšli smo na pohod z vrtnarko in se pri tem naučili veliko novega. Imeli smo disko, modno revijo, reklamo za moški parfum, Debeli rtič ima talent… Na modni reviji je nastopala tudi naša učiteljica. Bila je odlična! Vmes smo odšli tudi na sladoled.
Kasneje smo se naučili pravilno plavati žabico, mrtveca, se potapljati, skakati v vodo in še veliko več. Bilo je zabavno vendar tudi malo naporno. Ampak se je splačalo, saj znam zdaj pravilno plavati. Segreli pa smo se v jacuzziju. Moja najboljša prijateljica in sošolka je bila v najboljši skupini. Vsaka čast! Ime ji je Lili.
Dvakrat smo obiskali plažo, tam iskali školjke in se malo tudi namočili v morju. Našla sem kar nekaj školjk in rakove klešče. Odšla sem k zdravniku, ker me je bolelo grlo in uho. Prijazna zdravnica in medicinska sestra sta mi izprali uho in mi pogledali grlo. Nič hujšega! Tam so mi izpadli kar trije zobje, zato je zobna miška morala priti kar trikrat na Debeli rtič. Med nekaterimi odmori in na plaži sem brala zase pa tudi sošolcema Simonu in Niku ter sošolki Lili. Brala sem jim knjigo o Minecraftu, ki sem si jo sposodila od sošolca. Večinoma sem se družila s Simonom in Nikom, malo pa tudi s sošolkami. Pogrešala pa sem tudi moje bližnje.
Imela sem se lepo.
Alina Lilek, 3.c
V torek, 3. 5. 2016, smo se tretji a, b in c odpravili v šolo v naravi na Debeli Rtič. Na poti smo se ustavili pri Trojanah in pomalicali.
Ko smo prišli na cilj, smo si iz avtobusa vzeli kovčke in potovalke. Z njimi smo odšli v paviljon Morska zvezda. Potovalke in kovčke smo razpakirali. Nato smo odšli na kosilo. Prišli smo nazaj v paviljon in se oblekli v kopalke, še prej pa smo imeli prosti čas. Odšli smo na bazen in imeli testiranje. Nato smo šli na večerjo in se pripravili za spanje. Ob desetih smo šli spat. Zjutraj smo imeli zajtrk. Po zajtrku smo spet šli na bazen. Nato pa smo imeli prosto. Med prostim časom smo lahko risali, spali, brali in bili zunaj, lahko smo tudi počivali. Potem smo odšli na kosilo. Hrana je bila zelo dobra. Oblekli smo se za bazen. Ko smo prišli do bazena, smo si nadeli kape za plavanje. Prva in druga skupina se je učila plavati žabico, tretja pa skakanje na glavo in žabico z glavo pod vodo, četrta pa plavati kravl. Ko smo prišli nazaj v paviljon, smo se pripravile za super frizure. Tam je zmagala Eneja iz 3. a razreda. Odšli smo spat.
Naslednje jutro so bili nekateri tako utrujeni, da smo jih morali kar dvigniti iz postelje. Oblekli smo se za zajtrk. Po zajtrku smo imeli plavalni tečaj. Imeli smo se super. Po plavalnem tečaju smo imeli skrit zaklad. Dobili smo zemljevid. Na prvi točki smo morali rešiti zabavno igro. Na drugi točki smo imeli orientacijo. Tretja točka je bila pri učiteljici Dariji. Tam smo imeli pantomimo. Za tretjo točko so sledile še druge. Na zadnji točki smo imeli skriti zaklad. Nato smo imeli kosilo, po kosilu pa plavalni tečaj, prosti čas, nato pa večerjo. Hitro smo pojedli. Ko smo prišli nazaj do paviljona, smo se pripravili na talente. Po talentih smo se oblekli za spanje in hitro zaspali.
Ko smo se zbudili, je bil petek. Tako kot vse druge dneve smo odšli na zajtrk, po njem pa na plavanje. Po plavanju smo imeli prosti čas nato pa kosilo. Po kosilu smo imeli na obisku vrtnarko. Za tem pa smo imeli plavalni tečaj. Po plavalnem tečaju smo imeli prosti čas, nato pa večerjo. Po večerji smo se spravili spat, pred tem pa si sortirali stvari.
V soboto je bil naš zadnji dan šole v naravi. Spakirali smo potovalke in kovčke, še pred tem pa odšli na zajtrk. Potem smo imeli prosti čas, nato pa kosilo. Ko smo prispeli do šole, so nas na parkirišču čakali srečni starši.
Neža Lonec, 3. a
Nepozaben dogodek
Takrat sem bila stara 5 let. Bila sem nora na pse. Zelo sem si ga želela in igrala sem se, da ga imam. Mama in ati sta ga iskala, takšnega malega in prijaznega.
Bilo je poletje in jeseni sem morala v 1. razred. Mama se je takrat odločila, da mi bo kupila psa. Ko je našla ustreznega psa, mi je povedala, da ga dobim in bila sem zelo srečna pa tudi vznemirjena. Vsak dan sem čakala, da bo že napočil dan, ko gremo ponj. Vse smo že kupili in končno je prišel ta dan. Ko smo prišli, je stekla pod avto, bila je zadnji mladiček. Sklonila sem se in pritekla je k meni. Čeprav je imela pruh, me to sploh ni zanimalo. Imena ni bilo težko izbrati. Že od nekdaj sem si želela psičko Piko in tako sem jo poimenovala.
Je pasma pekinezer. Osrečuje mi dni, z njo se počutim varno, je moj zaklad in imam jo zelo rada.
Kaja Breznik, 6. b
Ocena filma Moja sestra suhica
V petek, 5.2.2016, smo imeli kulturni dan. Po prireditvi smo z avtobusi odšli v kino Kolosej. Ogledali smo si film Moja sestra suhica.
Avtorica filma je Sanna Lenken. Film govori o anoreksični najstniški lepotici Katji, ki ima perfekten videz. Stella, njena mlajša sestra, jo občuduje in želi postati takšna kot ona. Ko pa izve, kaj vse Katja počne za svoj videz, to skuša preprečiti. Ko ne ve več, kaj bi storil,a mora prelomiti obljubo in to povedati staršem. Starši jo želijo odpeljati k zdravniku, toda Katja se brani in se skuša ozdraviti kar doma. Katja pa je tudi drsalka, ki neprestano trenira. Sama se anoreksije ne zna ozdraviti, zato naprej trenira, kar pa povzroči nesreče. Njen učitelj ji prepove drsati, saj bi se lahko resno poškodovala. S starši končno gredo na vikend, kjer jo Stella razjezi, zato Katja pobegne. Stella jo najde in to na drsališču. Nekaj časa jo opazuje, dokler Katja ne pade v nezavest. S starši jo takoj odpeljejo v bolnišnico. Tam skrbijo za njo in jo zdravijo anoreksije.
Film je zanimiv in poučen. Svetujem, da si ga ogledate, saj je tega vreden.
Kaja Breznik, 6.b
Rdeča kapica
Najbolj mi je bilo všeč, ko je Rdeča kapica šla k babici. V predstavi so nastopali babica, lovec, Rdeča kapica in volk. Všeč mi je bilo, ko smo šli na grad. Videli smo okolico mesta Ptuj. Na mostu smo videli labode in račke.
Tine Broz, 2.a
Na začetku predstave je bila gospa, ki je prodajala klobuke. Pokazala nam je klobuke in vsak klobuk je imel v sebi skrito pravljico. Gospa je izmed vseh pravljic imel najraje Rdečo kapico. Tako se je odločila, da nam pove zgodbo o Rdeči kapici. Pravljica govori o deklici, ki so jo vsi imeli radi. Deklica je nosila rdečo kapo, ki jo je dobila od babice. Nosila jo je povsod, zato so jo klicali Rdeča kapica. Nekega dne je morala babici nesti košaro dobrot. Morala je iti skozi temačen gozd. Rdeča kapica je zašla in srečala volka. Volk ji je govoril sladke besede, da je lahko požrl babico in nato še Rdečo kapico. Mimo hiše je prišel lovec ter rešil babico in Rdečo kapico iz volkovega trebuha. Volku so napolnili trebuh s kamni tako, da je volk poginil.
Marisa Špičko, 2.a
Moje božično novoletne počitnice
Moje počitnice so se začele tako, da je v petek babi prišla na obisk. V soboto smo se igrale. V nedeljo sem s sestro Tio odšla k sosedu Galu na obisk. Pozno zvečer smo se vrnili domov. V ponedeljek smo se učile. V torek smo odšli na drsališče občine Duplek. V sredo smo odšli k dediju in babici. Tam sem videla Tačka, to je kuža. V četrtek smo odšli k sosedom na silvestrovanje. Tam smo spuščali malo raket in iskrice. Tam je sestra prespala.
Želim vam veselo in zdravo leto 2016.
Taja Horvat Zupančič, 2. a
Naravoslovni dan
V petek, 20.11.2015, smo imeli naravoslovni dan.
Ob 7.30 smo se zbrali v večnamenskem prostoru, kjer nas je čakal kratek program.
![IMG_0719[1]](http://koraki.splet.arnes.si/files/2015/12/IMG_07191.jpg)
Začeli smo ga z pozdravom in nadaljevali s pesmijo otroškega pevskega zbora. Nastopil je tudi harmonikaš in še veliko drugih. Obiskala nas je podžupanja občine Duplek. Kmalu se je od nas poslovila in mi smo lahko poskusili med in domače medenjake.
![IMG_0718[1]](http://koraki.splet.arnes.si/files/2015/12/IMG_07181.jpg)
![IMG_0720[1]](http://koraki.splet.arnes.si/files/2015/12/IMG_07201.jpg)
Po koncu programa smo se vrnili v učilnico, kjer nam je učiteljica Barbara predstavila in pokazala nordijsko hojo.
Nato smo se obuli in oblekli ter se odpravili na travnato igrišče za šolo. Tam smo se lahko tudi mi preizkusili v nordijski hoji. Najprej je bilo težko, a z veliko truda in volje smo se kmalu naučili.
![IMG_0721[1]](http://koraki.splet.arnes.si/files/2015/12/IMG_07211.jpg)
Med hojo je prišla učiteljica Marjetka in povedala da bo odpeljala nekaj učencev, da ji pomagajo narediti namaze.
![IMG_0485[1]](http://koraki.splet.arnes.si/files/2015/12/IMG_04851.jpg)
Odpeljala jih je, mi pa smo še naprej vadili novo hojo. Zdaj smo znali hoditi po ravnem, ampak naučiti smo se še morali hojo po hribu navzdol in navzgor. Odšli smo na hribček zraven travnatega igrišča in se odpravili navzdol, nato pa še navzgor. Nordijska hoja po ravnem, navzdol in navzgor pa ni vse, kar smo se naučili. Bili smo radovedni in smo še poizkusili teči s palicami.
Utrujeni smo se odpravili v telovadnico, kjer nas je čakalo sproščanje z učiteljico Marino. Sproščeni smo se vrnili v učilnice, kjer nas je čakal kruh in namazi.
Dan je hitro minil in naučili smo se veliko novega. Kmalu smo se odpravili na kosilo in kasneje domov.
Kaja Breznik, 6.b
Obisk Radia Center
V ponedeljek, 30.11.2015, smo se ob 13.50 odpravili v Maribor in sicer na Radio Center.
Ko smo prispeli, smo se razdelili v dve skupini. V prvi skupini so bili učenci 8. in 9. razreda, v drugi pa smo bili 6. in 7. razredi. Obiskali smo veliko delavcev in od njih izvedeli veliko stvari o poklicih na radiju. Kdor je hotel, pa je lahko tudi posnel svoje želje za božič. Vsi skupaj pa smo za radio izgovorili telefonsko številko radia Center [090-9999]. Vse je bilo zelo zanimivo, po koncu ogleda pa smo odšli še na pijačo, na katero so nas povabili zaposleni na Radiu Center.
Bilo mi je zelo všeč in tak izlet bi rada ponovila.
Kaja Breznik, 6.b
Klara
Nekoč, nekje, za devetimi gorami in devetimi vodami je živela majhna punčka Klara,ki ni imela staršev,niti za sorodnike ni vedela kje so. Klara je živela pod krošnjo nekega drevesa ,ki je bil že zelo star. Živela je brezskrbno in se ni obremenjevala s tem, da nima staršev.
Nekega dne pa so prišli gozdarji in hoteli podreti njeno drevo. Ko je Klara to slišala, je bila zelo jezna in hkrati zelo žalostna. Klara se jim je uprla, ker pa je bila stara komaj 4 leta, je niso jemali resno in so se ji le smejali. Klara je zato postala še bolj jezna in se je odšla umirit v jezero. Med sproščanjem pa je zaslišala žago. Hitro se je oblekla in stekla k njenemu drevesu ki ga ni bilo več. Klara je začela jokati. Poiskati si je morala novo zavetje. Našla je jamo, v katero se je nastanila. Vsak večer se je spomnila na njeno drevo in začela jokati.
Tako je Klara počasi odraščala. Poiskala si je tudi prijatelje. Bile so živali iz gozda: zajklja Snežka, srna Lia, jazbec Miko, lisica Ana, medvedka Jan in Lan, sova Luna. Našla pa je tudi nekaj živali s kmetije: konj Cimet, kobila Sila in njuna dva žrebička Ina in Lina, psički Lizo in Piko ter muco Tačko in mačka Taffya. Z njimi se je družila in preživljala čas.
Danes je Klara dopolnila 15 let. Živali so ji pripravile zabavo in jo zelo presenetile in osrečile. Mimo je prijezdil princ in Klara se ga je vstrašila, saj že leta ni videla nikogar. Princ je iskal svojega psa, ki je tekel za srno. Princ je stopil s konja in vprašal Klaro, kdo je, kako dolgo je že tukaj, ali je sama in še mnogo drugih vprašanj. Klara mu je povedala svoje ime in koliko je stara ter da je tukaj že odkar se spomni, da pa ni sama, saj ima živali. Princ ji je povedal, da mu je ime Filip, kmalu bo dopolnil 16 let in bo okronan za kralja in da tukaj išče njegovega psa, ki je tekel za srno. Nato je princ povabil Klaro na njegov grad, Klara pa povabila ni sprejela, saj ni mogla zapustiti svojih živali, ki so ji pomagale in stale ob strani. Princ je odšel dalje, Klara in živali pa so se zabavale, plesale, jedle in se pogovarjale. Bilo je pozno in vsi so odšli spat.
Naslednji dan je odšla Klara nabirat jagode. Zaslišala je tih in nežen glas kot bi nekdo tiho jokal. Pogledala je v grmovje in videla majhno deklico, ki je objemala in stiskala k sebi majhnega prestrašenega kužka.Vprašala jo je, kaj počne tukaj in deklica ji je povedala, da je zbežala iz sirotišnice in videla kužka, ki je tekel za srno in ga kasneje videla ležati ob drevesu. Klara je takoj vedela, da gre za Filipovega kužka in vzela malo punčko in psička k živalim. Živali so ju lepo in prijazno sprejele. Minili so trije meseci in princ je spet prijezdil mimo Klare, živali, punčke in psička. Ko je princ videl svojega psa, je postal jezen in mislil, da ga je Klara ukradla. Klara in punčka sta mu razložili, kaj se je res zgodilo in ko je princ to slišal, je kužka podaril mali deklici. Princ jo je še vprašal, kako ji ji ime in ona je odgovorila, da ji je ime Lana. Filip je dal Klari sliko z letnico in nekaj dokumentov ter rekel,da ji bo to prišlo prav pri raziskovanju preteklosti.
Spet je bil večer in vsi razen Klare vso že spali. Klara pa je gledala slike in brala dukomente. Ni bilo treba dolgo brati, da je ugotovila, da so to dokumenti od kralja in kraljice. Kmalu za tem je ugotovila, da so vmes tudi njeni dokumenti.V se skupaj je povezala in na misel ji je prišlo, da je ona kraljeva hči, česar pa ni mogla verjeti. Bila pa je že zelo utrujena in je zaspala. Sanjala je o sebi, ko je bila še čisto mala in o tem, kako je jahala in se igrala z njenimi psi in očetom.
Zjutraj se je zbudila in ob njej je sedel princ. Povedal ji je, da je njegov oče poznal Klarinega očeta in da sta bila zelo dobra prijatelja, ker pa je Klara takrat izginila, je kraljestvo prepustil najboljšemu prijatelju. Tako je Klara zgodaj zjutraj, ko so še vsi spali, s Cimetom odjahala v kraljestvo, kamor sta jo spremljal tudi Filip in Pika. Ko je prispela na grad, je povedala kralju svojo zgodbo in da je tako ona dedinja prestola. Kralj se je spomnil prijatelja in tudi njegove majhne hčerke, ki je zdaj odrasla in stoji pred njim. Kralj ji je hotel dati prestol in vso kraljestvo, ampak ni mogel. Klara mu je povedala, da ne želi biti kraljica, ampak da je želela izvedeti resnico. Kralj ji je za čas obiska dal lepo in razkošno sobo, za njene živali pa prijeten in velik hlev, dal pa je tudi prostor kot gozd za gozdne živali. Vsem je bilo zelo prijetno. Klara in Filip sta bila vedno bolj zaljubljena in nekega dne pod zvezdami je Filip zaprosil Klaro. Klara je bila že zelo dolgo na skrivaj zaljubljena v Filipa in mu z veseljem in ponosom rekla, da se bo z veseljem poročila.
Napočilo je kronanje in za tem poroka. Tako so bili vsi srečni in zaljubljeni. Za Lano pa sta skrbela Filip in Klara.
Kaja Breznik, 6.b