V petek, 9.5.2025, smo se s sošolci odpravili v Budimpešto. Ob 3. uri zjutraj smo se zbrali pred OŠ Duplek. Ko smo se vkrcali na avtobus, še nekaj časa čakali na zamudnike. Vsi smo s seboj imeli vzglavnike, odeje in na skrivaj tudi telefone in slušalke.

Vožnja tja je trajala dolgo, okoli 7 ur. Druženje na avtobusu je bila najboljša stvar cele ekskurzije, saj smo se smejali, si peli in tudi okraševali avtobus z lučkami in odejami. Ko smo prispeli v Budimpešto, smo si najprej, z našo vodičko Jelko, ogledali velike kipe in arhitektske umetnine. Jelka nam je razlagala zgodbe o njih, vendar je nihče ni prav poslušal, ker smo si raje ogledovali okolico in se pogovarjali. Naslednja destinacija je bil grad in še več velikih zgradb, kjer smo me, punce, naredile ogromno slik oziroma “selfijev” . Takoj za tem smo se vrnili na avtobus in pripeljali smo se v središče Budimpešte, kjer je vsak kotiček bil nasut z trgovinami, lokali in poln ljudi. Ogledali smo si zunanjost univerze in notranjost zaprte tržnice, kjer je vsaka druga stojnica bila mesnica. Vonjave tam so bile kar zanimive, ampak bilo je pa zelo lepo. Ko smo prišli iz tržnice, smo se z avtobusom pripeljali do ladjice, ki nas je popeljala vse okoli Budimpešte in lahko smo si ogledali mostove, parlament in vse stavbe v okolici. Vožnja z ladjico je bila zelo zanimiva, saj smo na njej poslušali tudi glasbo, jedli naše prigrizke in seveda, veliko stvari slikali. Ko smo prišli iz ladjice, smo bili bili vsi zelo zaspani, vendar smo se zbrali, saj nas je čakal najboljši del izleta, prosti čas. Jaz in dve moji prijateljici smo poiskale restavracijo, kjer smo pojedle naše kosilo, nato pa smo se z ostalimi prijateljicami dobile v Starbucksu, kjer smo si naročile pijačo. Tudi obisk Starbucksa je vključeval ogromno olikanja, saj smo vedele, da je to naš zadnji izlet skupaj! Takoj za tem je pa sledila vožnja domov, ki je minila hitreje kot vožnja v Budimpešto. Vmes smos e še ustavili pri Blatnem jezeru, kjer smo si jezero lahko ogledali skozi okno. Na avtobusu smo se pogovarjali, poslušali glasbona zvočniku in veliko peli.

Ko smo okoli 21. ure prispeli nazaj do šole, smo vsi poklicali starše, da nas pridejo iskat. Ta izlet je bil zelo zanimiv in res poln veliko dobrih spominov, katerih še dolgo ne bom pozabila.

Ela Kren, 9.a

V torek, 15. 10. 2024, smo se s šolo odpravili na pohod na Pohorje.

Najprej smo se zbrali v matičnih učilnicah ob 7.30 in za tem šli pojest malico v jedilnico. Jedli smo sendviče in pili sokove. Po malici smo se odpravili na avtobuse, ki so nas odpeljali pod Pohorje. Ko smo se vsi izkrcali z avtobusa, smo se odpravili na Trikotno jaso. Do tja smo kot običajno hodili 30 minut. Po prihodu na Trikotno jaso pa smo se usedli za mize, pojedli malico iz nahrbtnika in uživali v razgledu na Maribor. Pozneje smo se odpravili še do Lukove koče. Tisti, ki smo hoteli, smo se lahko razhodili še do srčka, ki ima čudovit razgled na Maribor in bližnjo okolico. Po celem pohodu smo bili že zelo utrujeni, ampak vseeno smo se morali odpraviti še navzdol. Ko smo prispeli h gondoli, smo počakali na avtobuse in se odpravili nazaj do šole. V šoli smo imeli še kosilo, nato pa smo se odpravili domov.

Eva Toplak, 8.b

V petek, 2. 2., je v šoli potekala bralna čajanka. Naslov knjige, ki smo jo brali, je bil Smrdljivc, napisal ga je Rok Bohinc.

Zbrali smo se 6. šolsko uro v učilnici 8.b. Tokrat smo bili samo učenci sedmega razreda in ena iz osmega. Bilo je zelo zabavno, a žal ni bilo dovolj časa in keksov. Imeli pa smo tudi kviz na e-tabli, ki smo ga pa sicer imeli že zadnjič, ampak tokrat sem prišla večkrat do besede in sem lahko povedala več svojega mnenja o knjigi. Želela pa sem povedati še veliko več. Najbolj se vidim v Umi, ki je bila ena od likov v knjigi. Zelo vam priporočam to knjigo. Imeli smo en planinski čaj in dva sadna. Tokrat smo zraven čaja imeli boljše kekse kot zadnjič, in sicer Domačico, navadno in oblito s čokolado in še neke navadne.

Rok Bohinc je v knjigo vključil vse, kar knjiga po mojem okusu mora imeti. Knjiga je mladinska detektivka s kančkom romance, med kom pa boste morali izvedeti sami. Edino, kar nam ni bilo všeč, je to, da knjiga ni bila v štajerščini ampak v ljubljanskem narečju.

No, to je to za ta članek. Upam, da ste v nejm uživali in pa še, da bo v prihodnosti čim več čajank.

Eva Toplak in Katarina Ilešič, 7.b

V petek, 24. novembra, smo imeli na naši šoli bralno čajanko. Vstopili smo v lepo urejeno učilnico, ki je bila pripravljena za ta dogodek.

Na mizi so bile skodelice za čaj in polno čajnih piškotov. Vsak se je usedel za mizo in dobil čaj od učiteljice Maje in Donataje. Imeli smo zeliščni in sadni čaj. Tako se je čajanka začela. Najprej se je na e-tabli prikazal kviz, ki smo ga nato reševali. Tisti, ki je govoril, je imel v roki belo mačko. Zelo smo se zabavali in vsak je nekaj povedal. Vsak je poročal o svojih mislih in željah o knjigi Modri otok, ki jo zelo priporočamo drugim. Imeli smo premalo čaja, a ravno dovolj piškotov. Čas je prehitro minil, a na koncu nam je učiteljica Maja pripravila še meditacijo.

Zelo smo se zabavali in to bomo še večkrat ponovili, a z drugačnimi knjigami, ki jih bomo predlagali učenci. Vabljeni da se pridružite vsi, ki radi berete in debatirate!

Eva in Eva, 7.razred