Nekega dne sta se mravlja in polž igrala na plezalih. Mravlja reče: “Jaz splezam višje kot ti.” Polž pa ji odgovori:” Kar misli si, če smo pa polži v čem dobri, pa smo v plezanju po plezalih.” In tako začneta tekmovati. Bilo je še pet centimetrov do vrha, a mravlja je zmagovala. Ko jo je polž dohitel, se je mravlja vstrašila, spotaknila in padla na tla. Zvila si je nogo. In od takrat naprej mravlja več nikoli ne gre na plezala.

Osel gre samo enkrat na led.

                                                                                          Ema Bračko 7.b

Pred davnimi časi je v raztrgani bajti blizu gozda živel siromak z dvema otrokoma. Mati jim je že davmo umrla in vse, kar so imeli, je bil star petelin.

Nekega dne je siromak naročil petelinu, naj poskrbi za otroka, on pa gre s trebuhom za kruhom. Že naslednji dan se je poslovil od otrok in petelina ter se odpravil na pot. Hodil je tri dni in tri noči in končno prispel do vasi. Med hojo je zagledal en krajcar in ko je prišel do vasi, si je kupil štruco kruha. Usedel se je na travo in začel jesti. Nenadoma pa je k njemu prisedel neznanec, ki je bil prav tako siromak, prosil ga je za štruco kruha, on pa mu v zameno da zlat oreh, ki mu bo izpolnil pet največjih želja. Siromak se je s to ponudbo strinjal in mu je dal štruco kruha, on pa je dobil zlat oreh. Siromak si je takoj zaželel svojo največjo željo in sicer, da bi imel hišo sredi gozda. To pa se mu je takoj izpolnilo, prvi dan je bil v svoji koči sam, naslednji da pa je odšel domov po otroke. Hiša pa je bila premajhna zato je mogel petelina pustiti. Skupaj so živeli srečno v hiši sredi gozda.

A otroka sta pogrešala petelina, siromak pa ni mogel gledati žalostnih otrok, zato se je zvečer pritihotapil za hišo in si zaželel petelina in malo hiško za petelina. Takoj se je pred njim pojavil petelin, za petelinom pa zelo majhna hiška za petelina. Ko sta se otroka zjutraj zbudila, sta bila presrečna, da ga spet vidita in spet so vsi srečno živeli. Nekega dne pa je siromak naročil otrokoma, naj gresta v vas po štruco kruha in otroka sta se odpravila. Siromaka pa je začelo skrbeti, ker otrok že en dan ni bilo domov, zato se ju je odpravil poiskat, a tudi on se je izgubil. Nekega jutra pa je petelin našel oreh, hotel ga je pojesti, a ga nikakor ni mogel in je še on pričel tavati po gozdu, da bi našel kaj za pod zob ter našel storž koruze, ki ga je odnesel siromaku. Ko ga je našel, mu je rekel, naj še vanj pove svojo željo. Siromak ga je upošteval in pred nijm sta se pojavila otroka. Skupaj so odšli domov. Za zadnji dve želji pa si je zaželel prečudovito ženo in večjo hišo v gozdu. In tudi to se mu je izpolnilo.

Živeli so srečno do konca svojih dni in še zdaj živijo, če niso že zdavnaj umrli.

Ema Bračko, 6. a