Z družino smo se oktobra odpravili na potovanje po Japonski, ki jo je mama že obiskala službeno. Po zelo napornem potovanju smo po 24 urah prispeli v Tokio.

V Tokiu smo se še privajali javnemu prevozu, jeziku in hrani. Čeprav smo bili zelo pripravljeni, smo na trenutke bili precej disorientirani. V tem ogromnem mestu smo večinoma potovali v oddaljene dele zaradi odlične železniške povezave. Kljub populaciji Tokia je bilo mesto zelo tiho. Po Tokiu smo se odpravili proti Kyotu.

Do tja smo potovali s hitrim vlakom (shinkansenom), ki nas je zelo hitro pripeljal do destinacije. Od železniške postaje smo se odpeljali z avtobusom. V Kyotu sem spoznal pravo vrednost kulture Japonske. Skozi zgodovino je Japonska bila zelo zaprta država, ki je svet precej hitro prehitela v tehnologiji. To pride iz zgodovine, kjer so bili Japonci obrtniki in so bili naučeni trdega dela in discipline. To se najbolj vidi v količini templjev po vsej deželi. Templji so kljub starosti še vedno ene izmed najbolj obiskanih zgradb. Njihova velikost in lepota zelo hitro očarata turiste. Po ogledanih templjih smo se odpravili v zgodovinsko mesto Hirošimo. Ko v živo vidiš mesto, se zelo hitro zavedaš pomembnosti miru. Mesto je prečudovito, hkrati pa drži zelo temno atmosfero.

Nato smo se odpravili proti Fukooki. V tem času smo obiskali kraj, ki se mi najbolj zatisnil v spomin. Fushimi Inari je kraj, kjer se lahko odpraviš na goro polno tori vrat. V obe smeri smo našteli 2300 stopnic. Vsak dan je bil zelo naporen, saj smo povprečno naredili osemnjast tisoč korakov.

Po Fukooki smo si še ogledali Miyazaki, Naro in Beppi. Počasi se je že bližal čas vrnitve. Po enako naporni vožnji kot na začetku smo se vrnili v Slovenijo.

Japonsko bom zelo pogrešal, saj je bilo vse zelo čudovito in upam pa da se v prihodnosti spet vrnem tja.

Maks, 8.a

V novembru smo imeli deveti razredi domače branje, ampak malo drugačno, kot je bilo do sedaj. Vsak si je moral izbrati eno knjigo, ki jo je nato prebral, lahko pa smo si tudi izbrali iste knjige po parih in nato naloge delali v dvojicah.

 Do dogovorjenega datuma smo vsi knjige prebrali, nato pa nam je učiteljica dala liste, na katerih so pisale različne naloge za različno možno število točk. Morali smo si izbrati take naloge, da bo njihovo skupna vsota 5, da smo lahko imeli opravljeno domače branje, na primer nalogo, vredno dve točki in nalogo za tri točke. Na izbiro smo imeli veliko nalog, na primer »napišite obnovo knjige na vsaj eni strani« vredno 2 točki, »prikažite zanimiv dogodek iz knjige v obliki stripa« za 3 točke, »napišite intervju z avtorjem in ga zaigrajte« vredno pet točk. Izbrali smo si naloge in se lotili dela.

Tokrat smo delali tudi ob pomoči tablic, kar je bilo vsem lažje in boljše. Na tablicah smo poskenirali kodo s table in pojavile so se iste naloge, kot smo jih dobili napisane na listu. Domače branje smo lahko narisali in napisali v zvezek ali pa ga napisali na tisti povezavi, pod nalogo, ki smo si jo zbrali. Nekateri so tudi oblikovali naslovnice ob pomoči drugih spletnih strani. To smo delali 3 šolske ure. Ko smo končali, je vsak na tisti povezavi kliknil na nalogo, ki si jo je izbral in objavil svoje delo. Tako smo si potem v drugi polovici tiste 3. šolske ure skupaj na tabli pogledali vse izdelke, ki smo jih ustvarili.

To domače branje je bilo zares nekaj drugačnega, ampak je bilo vsem zelo všeč, vsi pa so tudi želeli, da bi še večkrat na tak način izvedli domače branje.

Eva Pišek, 9.c

V torek, 15. 10. 2024, smo se s šolo odpravili na pohod na Pohorje.

Najprej smo se zbrali v matičnih učilnicah ob 7.30 in za tem šli pojest malico v jedilnico. Jedli smo sendviče in pili sokove. Po malici smo se odpravili na avtobuse, ki so nas odpeljali pod Pohorje. Ko smo se vsi izkrcali z avtobusa, smo se odpravili na Trikotno jaso. Do tja smo kot običajno hodili 30 minut. Po prihodu na Trikotno jaso pa smo se usedli za mize, pojedli malico iz nahrbtnika in uživali v razgledu na Maribor. Pozneje smo se odpravili še do Lukove koče. Tisti, ki smo hoteli, smo se lahko razhodili še do srčka, ki ima čudovit razgled na Maribor in bližnjo okolico. Po celem pohodu smo bili že zelo utrujeni, ampak vseeno smo se morali odpraviti še navzdol. Ko smo prispeli h gondoli, smo počakali na avtobuse in se odpravili nazaj do šole. V šoli smo imeli še kosilo, nato pa smo se odpravili domov.

Eva Toplak, 8.b

V sredo, 13. 11., smo se učenci 8. in 9. razreda udeležili kariernega sejma, ki je potekal v Mariboru v dvorani Leona Štuklja.

Prihod v šolo je bil normalen, torej ob 7.30. Najprej smo se zbrali v svojih matičnih učilnicah, nato smo pomalicali in se vkrcali na avtobus. Vožnja se je zelooooooooooo “vlekla”, in komaj smo dočakali prihod. Prispeli smo okoli 8.30 ure. Na sejmu so nas pričakale številne predstavitve šol in poklicev. Na stojnicah so nam povedali vse, kar nas je zanimalo in še več. Zraven tega so še imeli ogromnoooo kulic, blokov, obeskov za ključe, sladkarij… To, kar nas je še posebej presenetilo, pa so bile številne nagradne igre. Vsi dijaki, učitelji in predstavniki šol in poklicev so nas sprejeli z odprtimi rokami. Ta karierni sejem nama je bil še posebej všeč, ker je bil zanimiv, poln programov in zelo nama je pomagal za odločitev poklica in srednje šole. Po koncu sejma smo se vrnili v šolo in rešili kratke ankete.

Sejem naju je zelo navdušil in komaj čakava, da se ga spet lahko udeleživa naslednje leto!!!

Nina in Tjaša iz 8. a in b razreda

V petek, 15. novembra 2024, smo zjutraj izvedli TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK.

Jutro smo začeli s kratko predstavitvijo zajtrka, njegovega pomena in kdo ga je pridelal. Izvedeli smo:

• Kruh iz polnozrnate moke nam daje moč za delo in učenje – prispevala ga je kmetija Pesel iz Dvorjan.
• Mleko je pomemben vir kalcija, ki krepi naše kosti – dobili smo ga s kmetije Mulec, Ciglence.
• Med nas napolni z naravnimi sladkorji, ki dajejo takojšnjo energijo – dobili smo ga od pridnih čebelic Čebelarstva Gracel.
• Maslo nam prinaša zdrave maščobe, ki pomagajo pri pomnjenju in osredotočenosti – jedli smo maslo Ljubljanskih mlekarn.
• Jabolka so polna vitaminov in mineralov – sočna jabolka so bila od sadjarstva Medved iz Žikarc.

Pogovarjali pa smo se tudi o slovenskih pregovorih in modrostih, ki govorijo o zajtrku:

1. “Po jutru se dan pozna.”
   • Kako začnemo dan, pogosto vpliva na to, kako se bo ta razvil.
2. “Kdor zgodaj vstaja, kruha dobi.”
   • Tisti, ki vstaja zgodaj, ima več možnosti za uspeh in pridobitev dobrin.
3. “Zajtrk je zlato, kosilo srebro, večerja pa svinec.”
   • Zajtrk velja za najpomembnejši obrok dneva, kosilo je srednje pomembno, večerja pa najmanj.
4. “Zjutraj jej kot kralj, opoldne kot meščan, zvečer kot berač.”
   • Priporočljivo je, da je zajtrk obilnejši, medtem ko naj bi zvečer jedli skromneje.
5. “Zdrav zajtrk je pol zdravja.”
   • Poudarja pomen zdravega jutranjega obroka za celodnevno počutje in zdravje.
6. “Kar za zajtrk zamudiš, za večerjo težko dobiš.”
   • Izraža pomen zgodnjega in polnovrednega zajtrka, ki ga poznejši obrok težko nadomesti.

Jutro nam je popestril tudi Gašper iz 6.a, ki nam je na harmoniko zaigral pesem Čebelar.

Po predstavitvi smo si učenci in učitelji postregli z zajtrkom, ki pa je bil še bolj dober, saj smo se zavedali kdo ga je pridelal in za kaj nam koristi.

Zala Lonec, 9.a

……SE NADALJUJE…..

Pa sva se obrnili na jug, proti Sydneyu.

Tistega dne sva spakirali in se odpravili na 2700 km dolgo pot. Ponovno sva odšli v Mission Beach, ker nama je bilo tam tako zelo všeč. Naslednji dan sem se jaz želela kopati, vendar se na začetku nisem mogla, saj so skakali s padali in je bila plaža zaprta. Ostalo mi je le 15 minut za kopanje.

Nato sva se odpravili proti Arlie Beachu. Ker sva tja prišli bolj zvečer in se mami ni dalo kuhat, sva odšli v neko korejsko restavracijo, ki se je imenovala Korean bbq. Tam sva si privoščili korejski žar, sami sva si pekli prirpavljeno meso in zelenjavo, ki so nama jo postregli na zlatem pladnju v obliki krave.

Zjutraj, ko sva se zbudili, sva videli, da imajo postavljeno neko tržnico, odšli sva pogledat. Tam sem si hotela narediti francoske kite, v katere ti vpletejo umetne lase. Vendar ni bilo časa, ker se je nama že mudilo na White heaven beach. Baje je to je druga najlepša plaža na svetu. Ta plaža je edina plaža, ki ima bel, droben pesek. White heaven beach je bila ena izmed mojih najljubših doživetij v Avstraliji. Bilo je zelo lepo in občutek, ko ležiš na tem pesku, je božanski. Ko sva se vračali, se je že začelo temniti.

Naslednjega dne sva odšli v Mt. Morgan. To je bilo rudarsko mesto, kjer so kopali zlato. Prespali sva v nekem čudnem hotelu, kjer sva bili sami v hotelu. Zato so pozabili vključiti toplo vodo. Ponoči me je kljub odejam zelo zeblo, saj je bil prepih, saj je bil to 150 let star hotel.

Zjutraj sva se odpeljali do rudnika. Potem pa sva se odpravili v Toowoombo. Na poti v Toowoombo sva našli sejem, kjer so bili razstavljeni razni tovornjaki Macki. Nato sva se 350 km vozili po avstralski divjini, kjer nisva srečali žive duše. Ustavili sva se na bencinski črpalki, kjer je en tip slikal najin avto in tablice. Zagrabila naju je panika, ker sva bili sredi ničesar. Mami se je vozila tako hitro, da nisva uspeli slikati niti kenguruja., ki naju je gledal sredi ceste. Ko sva prispeli v Toowoombo sva odšli odložit stvari v motel, potem pa sva odšli na večerjo v Mcdonald’s. V Toowombi sva šli v ogromen nakupovalni center.

Potem sva šli nazaj na Gold Coast za en dan, k sorodnikom. Čakalo naju je še 700 km do Sydneya.

…..SE NADALJUJE…..

V petek, 25. 10., smo se pozno popoldne odpeljali na II. gimnazijo Maribor in si ogledali muzikal Rent v izvedbi English student theatre, v katerem dijaki nastopajo v muzikalih v angleščini.

V petek zjutraj smo bili vsi srečni, saj nismo rabili vstati sredi noči, kot vse druge dni, ampak smo lahko spali do takrat, kot smo pač hoteli. V šolo smo morali priti komaj popoldne, kjer smo pojedli malico in se z avtobusi odpeljali na II. gimnazijo Maribor. Tam smo poiskali smoja mesta v amfiteatru in pričeli z ogledom predstave.

Zgodba muzikala Rent, glasba, petje in ples dijakov so res neverjetni, če zraven štejemo še to, da so tudi kuliso izdelali dijaki. Predstava se prinčne z Markom Cohenom, režiserjem dokumentarnih filmov, ki ga je pred kratkim pustila njegova punca Maureen. Mark je cimer s Rogerjem Davisom, bivšo rock zvezdo, ki je okućen z virusom HIV. Njun bivši cimer in zdaj najemodajalec Benny, ju pokliče in pove, da morata plačati najemnino za katero nimata dovolj denarja. Medtem njun prijatelj Tom spozna Angel, drag queen. Ko Marka pokliče njegova bivša Maureen in mu pove, da njena oprema za nek protest ne deluje, Mark zapusti stanovanje in ji gre pomagat. Medtem Rogerjeva in Markova soseda Mimi pride in prosi Rogerja ali ji lahko prižge svečo, saj je zmanjkalo elektrike. Mimi flirta z Rogerjem, a on je v zadržkih glede tega. Benny hoče, da Mark prepriča Maureen, da prekliče svoj protest in mu v zameno ponudi, da jima z Rogerjem ni treba nikoli več plačati najemnine. Ko Mark pride popraviti Mureenino opremo tam ni Mureen, ampak njena nova punca Joanne. Sprva sta do drug drugega zadržana, a se sčasoma povežeta zaradi skupnega nezaupanje Maureen. Mimi hoče zapeljati Rogerja a ji pove naj ga pusti pri miru. Maureen vseeno izvede protest in Mimi in Roger končata skupaj. Angel proti koncu muzikala umre. Ostali prijatelji se na koncu muzikala zberejo in se odločijo, da bodo z drug drugim uživali ves čas, ki jim je še ostal.

Muzikal je bil po mojem mnenju odličen, gledat bi ga šla še enkrat.

Katarina Ilešič