Danes vam bom predstavila, kaj se mi je zgodilo na morju. Z atijem sva se že tisti dan, ko smo izvedeli, da gremo v šolo v naravi, dogovorila, da greva na morje, saj v šoli v naravi nimajo poskrbljeno za brezglutensko prehrano. Na Hrvaškem, v Premanturi, imamo svoj apartma in sva se odpravila tja en dan pred šolo v naravi, torej 10.9.2023.

V četrtek sva se z atijem zjutraj zbudila in si pripravila kosilo. Zraven sva spakirala kopalke, vodo, sončno kremo, prigrizke in brisači. Odpravila sva se na Kamenjak. Najprej sva se odpravila proti Ribiškemu zalivu (tako mu pravimo mi), nato pa do Malega Bisernega (spet z našim imenom, tako kot tudi vse ostale zalive na Kamenjaku). Po Malem Bisernem je bil na vrsti zaliv, poimenovan Pepsi zaliv, ker je nad plažo gostilna, kjer kupimo Pepsi. Končno sva se ustavila na plaži Luknja, saj je v luknji in se zelo težko pride tja. Pot je strma, ozka in zelo spolzka. Ob plimi sploh ni mogoče priti tja, razen, če plavaš. Tam sva bila 2-3 ure in opazila, da se bliža nevihta. Odpravila sva se na bližnjo plažo na poti nazaj. Za kosilo sva jedla kruh in čokoladni namaz. Ker sva mislila, da se bliža nevihta, sva odšla v Pepsi zaliv in že 2. naročila Pepsi. Natakarica je vprašala :,, Dva Pepsija ?” in z atijem sva se nasmejala in spila pijačo. Na poti se je nebo razjasnilo in sva se 2 uri kopala v Ribiškem zalivu in našla res lepe školjke. Na koncu je bil na vrsti še sladoled.

Ta dan mi je bil zelo všeč in mi bo še kar nekaj časa odstal v spominu. Upam, da so se tudi drugi imeli lepo v šoli v naravi. To je bil eden najboljših dni v mojem življenju.

Eva Tepeh, 7.a