Preljuba, moja Drava!
Prekrasna si in ti si tista taprava!
S tabo se vendar neizmerno veselimo,
In po tvojih strugah hitimo.
Preljuba, moja Drava!
Počasi tečeš,
In nikoli nič ne rečeš.
Vedno tiha in vesela,
Že odkar te je narava prvič objela!
Vselej ljudi k sebi vabiš
In se nikoli ne ustaviš.
Oh, ti preljuba moja Drava!
Res te cenim,
In vedno te bom!
Hvala, ker si.
Taja, 9. a
Laskaj si, Drava naša mlada,
kolikokrat te je kdo pohvalil?
Ti srce rodoljubno razveselil?
Vemo, da laskanje bi slišala rada,
zato laskaj zdaj si sama, Drava naša mlada!
Sava, Soča, Kolpa, Krka,
a v naših krajih tečeš ti,
hčer naših veličastnih voda,
precej okrnjena v mislih vseh ljudi.
Čemu vsemu si bila priča,
ko poslušala petje si ptiča?
Si grozote opazila,
v njih od turobe se utopila?
Tudi zate bilo je težko,
zato laskaj zdaj si sama, Drava naša mlada!
Varuješ nas,
nas v srcih nosiš,
zato laskaj zdaj si sama, Drava naša mlada!
V modrih globočinah,
v nejasnih, nevarnih, nemirnih tokovih,
obdana v zelenih ravninah,
rotiš nas za toplino,
rotiš zdaj svojo domovino!
Čeprav v tokih tvoje struge,
se naša kri je izgubila,
to ni bila tvoja krivda,
da srca v žalosti so se stopila,
zato laskaj zdaj si sama, Drava naša mlada!
A jaz bom vedno tukaj,
ob tebi stala,
te ljubila,
naš rod k tebi pripeljala.
Zato takrat laskala si ne boš več sama,
Drava naš mlada!
Ob tebi bomo stali in tvojim lepotam odo spisali,
Drava naša čudovita!
Teja Pivec, 9.b
Ti naša si, prelepa Drava,
ki skozi Duplek mirno plavaš,
ki skozi leta splave prenašaš.
Ti naša si, prelepa Drava,
ki iz Italije izviraš,
izviraš iz Toblacha.
Ti naša si prelepa Drava,
ki struge svoje ob Alpah viješ si,
ne uniči nas, saj prihodek prinašaš ti.
Rib ogromno imaš
in z veseljem nam jih daš.
Ti naša si, prelepa Drava,
ki naredila te je narava,
spiti te ne more niti krava,
ob tebi še vedno raste trava.
Ti naša si, prelepa Drava,
s Podravja poznamo te vsi,
ni možnosti, da pozabili te bi,
saj le ti umetnikom muza si.
Kaja Staroverški, 9.b
Dravi
Krasna si, bistra hči ravnine,
ko nam razkrivaš svoje prvine.
Rada se čez tebe peljem
a kaj ko moke na tebi ne meljem.
Ali boš za vedno tekla?
Še boš z domačini kakšno rekla?
Od vedno si bila zanimiva
a še bolj očarljiva.
Krasna si, bistra hči ravnine.
Dvigni se, poplavi!
Vso zlobo našega Dupleka odpravi.
A obstaja še kakšna reka?
Če ja, kam se potem izteka?
Krasna si, bistra hči ravnine.
Ko sem te prvič videla sem se mislila
vau, kakšna milina
vendar sem sedaj opazila,
da je tukaj tudi bolečina.
Krasna si, bistra hči ravnine.
Res je, da si se sama vzgojila
pa tudi sama si se prerojila.
Začela si kot dama zdrava,
le kaj se ti je zgodilo naša Drava?
Poglej se naša Drava sedaj
si si mislila, da boš takšna kdaj?
Nikoli nisi bila za svojo dobroto nagrajena
lahko pa si zaradi tega počaščena.
Si dom veliko živalim,
ki te imajo še raje
in, ki sovražijo vse človeške zmaje.
Vate so posegli veliko
vendar si obdržala to enako sliko.
Krasna si, bistra hči ravnine!
Veliko ljudem si bila delo,
sedaj si sama ostala in se z svojimi strahovi spopadla.
Rada gledam ti v valove rjave,
rjave te rečne daljave.
Zakaj bi opazovala dolgo Savo,
če pa imam na očeh prelepo Dravo.
Večkrat so te hoteli zastrupiti
vendar si njihove ideje uspela utopiti.
Ko sem žalostna se spomnim nate Drava,
Drava ki se ni predala
ampak je svoje struge skupaj obdržala.
Ne vem zakaj sem mislila da si se tukaj rodila,
vendar vem, da si svoje lepote samo tu skrila.
Če bi lahko ponovni izbrala,
bi spet k nam zbežala?
Lepa si kot sončni vzhod!
Ob tebi bi naredili prečudovit sprevod.
Krasna si, bistra hči ravnine.
Ne zavedaš se svojega pomena.
Ljudje so ti samo zavistni,
ker so od tebe odvisni.
Koliko nesrečam si bila priča?
Od vedno si bila naša kraljica.
Nobena ti ne sega do kolen.
Veliko družin si napojila
vendar si jih sedaj zaradi zlobe utopila.
Splavarji so ti od nekdaj hvaležni,
ker so zaradi tvojih strug postali trpežni.
Krasna si, bistra hči ravnine.
Marsikdo bi rekel, da si sebična
ali pa, da si nedostopna kraljična.
Tvoja lepota me ni nikoli strašila,
temveč je vse moje dvome stopila.
Pazi! Poskušali te bodo zajeziti
ali pa za njihovo nesrečo okriviti.
Tukaj si že od starega veka,
vendar še zdaj vesela deklica ob tebi teka.
Zato mi v slovo povej Drava,
Drava, ki je zmeraj ta prava.
Si si kdaj želela biti Sava
ali Kolpa ali….
Pozabi, tukaj je preveč besed,
ki bi opisale tvoj izgled.
Rada ti to odo pišem,
ker precej slabše rišem.
Ampak res za konec moja Drava
povej mi, da nisi otožna,
da si še vedno prožna.
Samo tako bo moje srce še naprej živahno
brez misli, da si se spremenila v reko odpadno.
Od nekdaj te že spoštujem,
ker te iz srca občudujem.
Sedaj še zadnjič naša Drava ti zaupam to skrivnost, da
krasna si bistra hči planine,
ko nam razkrivaš svoje prvine.
Ana Šohar Lorenčič, 9.a
DRAVI
Prelepa vsemogočna Drava,
a ti sploh veš kaj vse bi zate dala?
Kraljica naših si voda
na tebi vse se lesketa
Prelepa vsemogočna Drava
zakaj te voda je izdala?
Čez velike kraje tečeš,
a nikoli nič ne rečeš!
Ko prideš do nas se razjeziš
in vodo svojo iz sebe razkropiš
Poplave tu,poplave tam,
polja pod vodo so že ves dan
Splavarji se te ne bojijo
s splavi po tebi že drvijo
Labodi elegantno po vodi drsijo
po svoji ljubi Dravi
od sreče se jim oči iskrijo
Veliko mi pomeniš Drava
kljub nezgodam upam,da
taka boš ostala.
Eva Rap, 9.b
