Učiteljica za en dan

V petek pred zimskimi počitnicami sva s sošolko pripravili predstavitev o slovenskem pisatelju, esejistu, dramatiku in pesniku Ivanu Cankarju. V vlogi učiteljice sva nastopili kar tri šolske ure, saj sva jo predstavljali vsem trem skupinam, v katere smo razdeljeni pri pouku slovenščine. Povedala bom, kako sva se na te ure posebej pripravili in kakšni so bili občutki.

Z družino smo kakšen teden pred tem odšli tudi v spominsko oz. rojstno hišo Ivana Cankarja na Vrhniki. Tam sem izvedela ogromno podatkov in zanimivosti, ki sva jih kasneje vključili v govorni nastop. Poleg tega pa sem si tako dosti lažje predstavljala, kako skromno je živel Cankar in zakaj je to tolikokrat upodobil v svojih delih.

Nato sva s Tajo pripravili besedilo in kasneje še PowerPoint predstavitev, v katero sva poleg njegovega življenja in dela vključili tudi fotografije iz spominske hiše. Na dan predstavitve pa sem prinesla zraven tudi nekaj njegovih del, da bi sošolci vse bolje razumeli. Tudi sama sem prebrala kakšno njegovo črtico in nekaj pesmi, ter ugotovila, da je njegova dela težje razumeti. Ima pa zanimive pesmi v pesniški zbirki Erotika.

Celo raziskovanje se mi je zdelo zelo zanimivo in zabavno. Res sem uživala v tem. Všeč mi je bilo, da sem v spominski hiši izvedela še veliko drugih podatkov, ki jih na internetu verjetno ne bi. To je tudi kar pripomoglo k govornem nastopu. Uživala sem tudi, ko sva Cankarja predstavljali sošolcem, saj me to delo veseli. Želim si tudi postati učiteljica, morda celo učiteljica slovenščine. S tem projektom sem se v tem tudi malo preizkusila in videla, da me poučevanje res veseli. Z veseljem bi takšne ure še kdaj ponovila.

Zara Pušnik, 9.a

Pesmi na Bralnem maratonu

SPLOŠNA RESNICA

Splošno je res, da se rada pogovarjam …

In se ne tako težko predstavljam.

Rada sem v družbi …

In še posebej rada se z njo veselim.

Čas, ko se pogovarjam z ljudmi, hitro beži.

To me včasih skrbi …

Ampak se vseeno, ko je konec, razidemo,

in vsak na svojo stran odidemo.

Potem ko greš stran,

pa vendarle veš,

da je tvoja dobra volja zaman.

Saj veš, da te samo

eden od teh ne bo obrekoval

in se ti on edini

za hrbtom ne bo smejal.

Vedno nam vsi govorijo,

naj se z vsemi razumemo

in se za njih trudimo …

Ampak kaj ko veš,

da so ljudje lahko preveč nesramni

in za tvoja čustva – “prenemarni”.

Hana Špičko, 8. b

DOBRO NAM(A) JE SKUPAJ

Lepo nam je,

ko s prijatelji jahamo valove.

Počasi, počasi se staramo,

ko skupaj lovimo vetrove.

Prijetno mi je,

ko se spomnim,

da tudi njega imam

in svojih trenutkov z njim

nikoli nikomur ne dam.

Dobro mi je vselej,

ko sem v njegovi družbi –

ljubezen je vedno lepa,

če seveda ni slepa.

Mi bo tudi lepo,

če bova vsak dan,

vse leto v isti službi?

Ana Šohar Lorenčič, 9. a, OŠ Duplek

INFORMATIVNI DAN

V petek, 17.2., in soboto, 18.2., smo učenci 9 razredov imeli informativna dneva. Vsak se je odpravil na željeno šolo in jo tako bolje spoznal.

Sama sem se v petek odpravila na Prvo gimnazijo Maribor. Prišla sem malo prej in že pred gimnazijo me je pričakala Zara. Ker je sam ravnatelj šole njen oče, je zelo dobro poznala šolo, tako da mi jo je že pred začetkom informativnih razkazala. Ob 8.55 sva se skupaj odpravili ven, da sva lahko odšli do njihove telovadnice na predstavitev, kjer sva srečali tudi kar nekaj drugih sošolcev in sošolk. Že ob 9. uri se je začela predstavitev, pri kateri je najprej zaigral šolski bend, sledil je ravnateljev govor in krajša predstavitev vseh treh programov. Po tem smo pa imeli čas, da smo prosto hodili po šoli, si jo ogledovali in bolje spoznavali. Čas je minil zelo hitro. Pred odhodom domov je mene in moje prijatelje ravnatelj povabil še v njegovo pisarno na sok, kjer smo lahko tudi kaj vprašali in se nato počasi odpravili domov. Naslednji dan pa sem se s svojo sestro ter mami odpravila še na 2. gimnazijo Maribor. Dejavnosti so potekale enako, tako da je najprej sledila predstavitev šole, ki je vključevala veliko nastopov, ravnateljev govor, intervju s športnikom,… Nato pa smo se odpravile po šoli, si ogledale »English theater« in učilnice gimnazije.

Informativni so se mi zdeli zanimivi. Tako sem spoznala dve šoli, med katerima se sama nisem mogla odločiti.

Taja Horvat Zupančič, 9.a

Bralni izzivi v 6. razredu

Čarobni piškotki

Nekoč je živel navaden pek. Pek ni bil reven in ne bogat. Imel je družino. Ženo, hčero, sina in psa. Pek si je želel samo slave.

Nekega dne, ko je pek mesil testo za piškote je k njemu prišla vila Kremka. Vprašala ga je kaj si želi. Rekel ji je, da nekaj s čimer bi zaslovel. Rekla je naj zapre okna in vrata nato še oči. Ko je pek to naredil, je Kremka vrgla nekaj v skledo z maso za piškote in izginila. Ko je pek odprl oči vile ni bilo več. Začutil ni nič drugega, kot to kar vsak dan. Nadaljeval je s piškoti. Ko jih je spekel je šel v posteljo počivat, saj je imel naporen dan. Naslednji dan si bili piškoti že okrašeni in vsi so tekali po pekarni. Kaj so delali se sprašujete? Piškoti so pekli praznična peciva, kruh, potice,…Takrat, ko so piškoti najbolj noreli, je vstopil novinar s prižgano kamero, ki je snemala v živo. Kmalu se je pekarna napolnila z ljudmi in novinar je odšel. Ljudje so si zaželeli živih piškotov in ostalih dobrot, ki so jih izdelovali čarobni piškoti. Pek je rekel, da proda samo dobrote, čarobnih piškotov pa ne. S temi piškoti je pek postal slaven. V pekarni je bil kotiček, kjer si si lahko ogledoval delo čarobnih piškotov in zraven užival v dobrotah, ki so jih naredili.

Tako je pek postal slaven. Z družino, kamor sedaj spadajo tudi čarobni piškoti, je živel slavno do konca svojih dni. Piškotki še vedno živijo, če jih seveda še niso pojedli. 😊

Eva Cesar, 6. a