V petek, 23.9.2022, se je na Osnovni šoli Duplek odvijala trgatev potomke najstarejše trte na svetu. Organizirali in pripravili smo jo učenci devetega razreda, pod vodstvom učiteljic Marjetke Bezjak in Marine Herman.
Prva šolska ura je potekala normalno, nato pa se je naša skupina organizatorjev začela pripravljati na dogodek v učilnici osmega razreda. Medtem ko smo organizatorji dogodka imeli generalko, so punce tam pripravile vso hrano. Pred prireditvijo smo se oblekli v narodno nošo in se dokončno pripravili. Približno ob enajstih se je cela šola in vrtec zbrala na dvorišču pred trto, kjer je potekala trgatev. Dogodek smo vodile Staša, Taja H.Z. , Mateja, Lara, Kristina, Taja K. in ovtar Kevin. Ob igranju harmonikašev so fantje 9.a razreda obrali našo trto in grozdje dali v puto. Nato se je program prestavil pred glavni vhod šole, kjer so nastopili učenci in vrtec. Sledila je predaja avtarske palice, ki jo je dobil Tai Pavel iz 8.c, v upanju, da bo dobro skrbel za našo trto. Ko smo dobili novega avtarja, smo se še malo zavrteli, nato pa je sledila pogostitev iz domačih kuhinj. Naši pridni učenci so izpraznili vse pladnje ter za seboj niso pustili niti drobtinice. Ko so se ostali učenci vrnili v šolske klopi, smo devetošolci pospravili in počistili sledi trgatve, da je bilo vse čisto kot solza.
Za nas učence je bil ta dan zanimiv, saj smo se zabavali in na koncu hkrati najedli, da smo lahko končali šolski dan z veliko energije.
Končno je prišel tudi naš čas. Tako kot vsi šolarji do sedaj, se tudi letošnji deveti razredi vedno bolj približujemo koncu osnovne šole. Bliža se čas odločanja in odraščanja, pa tudi žalostne ločitve dolgoletne naveze, ki je kot posledica skupnega šolanja devetih let doletela čisto vsakega izmed nas. Kot zaključek dolgoletnega druženja pa smo se deveti razredi v petek, 16. septembra, odpravili na zaključni izlet.
Celoten dan smo preživeli skupaj, v prijetni družbi prijateljev in učiteljev, ki so poskrbeli, da nam nedvomno ni bilo dolgčas. Ekskurzija oziroma zaključni izlet je bil zelo pester. Zjutraj smo se zbrali pred šolo ter več kot le navdušeni pričakali naš avtobus. Po prijetni vožnji smo prišli do našega prvega cilja v Ljubljani.
Prva postaja je bil Laser-Tag. Najprej smo pojedli malico, nato pa se lotili »dela«. Pravila igre so preprosta, tako smo z malo tekmovalnosti in precej adrenalina dosegali odlične rezultate in se pri tem resnično zabavali. Razdelili smo se v tri skupine ter se izmenjavali v krogih igre. Vsaka skupina se je tako pomerila z vsako, izmenično smo se tudi preizkusili na dveh različnih nadstropjih. Cilj igre pa je bil obraniti svojo zastavo oziroma preprosto premagati nasprotno skupino. Po koncu prve aktivnosti smo se odpravili proti Woop Areni.
Kmalu po kratki vožnji do Woop Arene smo lahko testirali Woopove bowling steze, ki niso bile le sodobne, temveč zelo digitalizirane. Na tablicah ob kavčih, na katerih smo se lahko tudi spočili po izposoji čevljev, smo vpisali naša imena in določili število članov v vsaki skupini. Tako smo lahko pokazali naše vrline in sposobnosti pri bowlanju, gotovo nam je šlo odlično. Zadeli smo tudi kakšen »strike«, a vsi smo ne glede na naš uspeh zelo uživali in se zraven do dobrega nasmejali (ob uspehu in neuspehu prijateljev). Ko je bilo aktivnosti v Woopu konec, smo se fotografirali, ter počakali na naš prevoz. Vkrcali smo se na avtobus in že smo bili na poti v Kranj.
Pa smo pričakali še zadnjo adrenalinsko dejavnost. Končno je bil čas še za dirkanje z gokarti. Po kratkem pozdravu in uvodnih navodilih smo že lahko opazili prvo skupino naših »dirkačev«. Po imenitni progi smo se vozili z izvrstnimi gokarti. Seveda smo bili čisto zares opremljeni, s čeladami. Tako je bilo poskrbljeno za našo varnost, kar pa ne pomeni, da nismo kot odlični dirkači progo dobro odpeljali. Nase smo namreč nedvomno morali paziti tudi sami. Čas ob vožnji je hitro minil, ob koncu smo se fotografirali na stopničkah, v dokaz naših dosežkov. Poti pa nismo nadaljevali lačni, tako smo se po gokartingu odpeljali proti McDonald’su in si privoščili sijajen obrok.
Izleta pa ni bilo konec kar tako. Po McDonald’su smo se odpeljali še na Bled. Seveda smo napravili še nekaj skupinskih slik ob najbolj očarljivemu delu Bleda, rdečemu srčku, za katerim je bilo dobro vidno Blejsko jezero. Nato smo imeli prosti čas, ki smo ga vsi pošteno izkoristili, za kakšno kavico, nakup spominčka ali pa le preprost sprehod. Po uri sprehajanja je na vrsto prišel najbolj vznemirljiv del večera. Disko!
Povzpeli smo se po stopnicah in sprehodili do diskoteke, ki je bila najeta le za nas. S kupončkom za eno zastonj pijačo po naši izbiri smo odšli navzdol po stopnicah in takoj opazili izjemen prostor z velikim plesiščem, na katerem smo preživeli celoten večer. Z DJ-jem in dobro družbo smo plesali kar nekaj časa. Poslušali smo najboljše disko »hite«, prijazen DJ pa je upošteval tudi nekaj glasbenih želja, ki smo mu jih zaupali. Žal je čas po mnenju večine prehitro minil, tako smo se ob deveti uri odpravili proti avtobusu, ki nas je utrujene domov pripeljal okoli polnoči.
Po tako enkratnemu izletu smo vsi naš dan odlično ocenili. Čeprav je bilo ekskurzije konec, smo si ustvarili ogromno fantastičnih spominov, ki jih bomo nedvomno dolgo držali pri srcu.
