V mraku pred vrati

že čakajo škrati.

Prvi prižiga

kresnicam

lučke, da se

ne izgubijo.

Drugi

zapira otrokom

veke,

da lažje zaspijo.

Tretji zapreže

par belih konjev

v sanjsko kočijo.

Zdaj boš s temi

prijaznimi škrati

moral

v deželo sanj

potovati.

Zdaj sanjam

o lepih deželah

sladkorja,

kjer penice so

gromozanske. Že vidim živali,

ki mahajo mi,

daj pridi, daj pridi

igrat se z nami.

Že pride sladkorna

kočija,

kjer čaka kraljevski

sprejem

pojdimo pojdimo

rečem naglas.

In že smo

nekje drugje.

Saj to prava je

anakonda! Dring

budilka že zazvoni

v šolo se zdaj mi zares

mudi.

Neža Usar Raičevič, 3.a