Še eno šolsko leto, še ena nepozabna izkušnja. Vse je minilo tako hitro. Veliko trenutkov, doživetij, besed, napisali smo še en list v naši knjigi življenja. Leto, kot vedno, ni minilo brez padcev, a ti so nas le naučili, kako se pobrati.

Začelo se je mirno, po dolgem času smo videli prijatelje. Posedli smo se v šolske klopi ter prejeli prve ocene. V leto smo se zagnali z vsemi močmi, a prav zato so nam hitro pošle. Vse se je zdelo dolgočasno in nedosegljivo. Šola v določenih trenutkih ni imela več smisla, mi pa v njej nismo našli pomena.

Ampak vsak cilj je lahko dosegljiv. Šola se sicer še ni končala, a smo do zdaj vse uspešno opravili. Ocene se zaključujejo. Vzdušje je vedno bolj sproščeno. In čeprav je bilo to leto res naporno, včasih celo travmatično, se zdaj z veseljem spominjam šolskih dni, vedoč, da je za mano še eno leto. To je sicer težka misel, saj se zavedam, kako hitro mineva čas. A ko spoznaš, da si dneve preživel s prijatelji in ta čas izkoristil, misel izpuhti.

Leto se končuje, tako kot moj spis, bilo je sladko, a z grenkim priokusom. Za zdaj pa lahko rečem le, da upam, da bo naslednje leto še boljše.

Mia  Miholič, 8. b