V torek, 2. 4. 2019 smo obiskali knjižnico v Dupleku. Pot do tja je zelo hitro minila, saj sva z mojo prijateljico Nino Kukovec ves čas opazovali naravo in naše dupleške štorklje. Ko smo prišli nas je gospa knjižničarka vprašala, če vemo kateri dan je danes in zakaj ga praznujemo. Odgovorili smo, da je svetovni dan knjig in da se je na ta dan rodil Hans Christian Andersen. Potem nam je začela pripovedovati o legendi na Irskem. Ta legenda je šla takole: Živel je en mož, ki so ga klicali Kokoriko. Imel je veliko grbo, pletel je košare in jih tudi prodajal. Nekega večera, ko je hodil domov, je zataval. In kar naenkrat je zaslišal lepo petje. Priha ajalo je iz tamkajšnje gomile. S svojim glasom je sledil melodiji in dodal še svoj napev. Znašel se je v gomili. Tako je lepo je pel in tako je bil prijazen, da so mu vile odstranile grbo in mu podarile novo obleko. V bližnji okolici pa je živel fant, ki je imel prav tako grbo kot gospod Kokoriku. Tudi on si je želel, da bi mu vile odstranile grbo in mu podarile še kakšno malenkost. Zvečer je šel do gomile in pel tako glasno, da je preglasil vile in mislil je, da če bo pel glasno bo dobil še več. A, ker je bil pohlepen, so mu vile na hrbet dodale še Kokorikovo grbo in z dvema grbama je živel do konca svojih dni. Ko je končala s pravljico nam je knjižničarka povedala kakšne so bile knjižnice pred davnimi časi. Takrat so slikali po stenah jam, da so ohranjali spomine. Nato nam je povedala kako se v knjižnicah organiziramo: Izvedeli smo, da obstajajo različni oddelki za različne starostne skupine. Oddelek za cicibane je označen s črko C, za pionirje P in za mladince M. Preden smo odšli mo se dali v pare in dobili listke. Na listku je pisalo C, M ali P, priimek pisatelja in naslov knjige. S pomočjo listka smo poiskali pravo knjigo.

Ta dan mi je bil zelo všeč saj je bil zanimiv in veliko novega sem se naučila!

Hana Špičko, 4.