Knjiga Sadako hoče živeti je zgodba, ki temelji na zgodbi štiriletne deklice Sadako, ki živi v Japonskem mestu Hirošimi. Dogaja se v 2. svetovni vojni. Knjigo je napisal Karl Bruckner in je ravno za to knjigo prejel največja priznanja. V njej je prepričljivo in nevsiljivo opisal ljudi in njihovo življenje nekaj dni preden je nanjo padla atomska bomba…

Knjiga me ravno ni pritegnila po zunanjosti ali naslovu ampak toliko bolj po vsebini. Na čase se vidi, da je knjiga iz leta 1961 ampak je pisateljica uporabljala dokaj moderen način pisanja. Precej dobro je tudi napisano kako je deklica popolnoma nedolžna in sploh ne ve, da je vojna. Knjiga je predstavljena tudi iz drugih stališč. Predstavljeno je življenje napadalca, ubranitelja in prebivalcev. To se mi zdi zelo dobro saj je predstavljeno trpljenje vseh treh prej naštetih.

Knjigo bi priporočala vsem, ki imajo radi zgodovinske in knjige z zgodovinskim ozadjem, najbolje pa bi bilo, da knjigo bereje tisti, ki jih ne moti star način pisanja ampak pozor! Tudi sama nisem ljubiteljica tega načina pisanja ampak verjamem, da bi bilo zanimivo branje tudi bralcem, ki imajo raje sodobne knjige. Knjiga je napisana tudi na zelo žalosten način, a navsezadnje resničen.

Če pa vam bo ta knjiga všeč pa so tukaj tudi druge knjige z zgodovinskim vsebino: Upihni luč, Košček zemlje, Tetovator iz Auschwitza, Kradljivka knjig in druge.

Kdor spričo določenih stvari                                                                                                                                                                  ne izgubi razuma,                                                                                                                                                                                     ga nima, da bi ga                                                                                                                                                                                     izgubil.

G. E. Lessing

Alina Barbarič, 7.a

Živjo! Tukaj je po dolgem času en blog, v katerem bom pisala o prehrambnih navadah. Kaj so sploh prehrambne navade? Katere skupine prehrambnih navad poznamo? Kako se oblikujejo prehrambne navade? Če bi radi zvedeli več o prehrambnih navadah in dobili odgovore na ta vprašanja, si preberite ta blog.

Kaj so prehrambne navade?

To so navade: kako jemo (hitro, počasi, sede, stoje,..), kaj radi jemo (sadje, zelenjava, meso, kuhane ali ocvrte jedi,..). Te navade pa delimo na dve skupini in sicer na slabe in na dobre prehrambne navade.

Dobre in slabe prehrambne navade

Kaj so slabe prehrambne navade?

Uživanje enolične hrane, zaužitje premalo oz. preveč hrane, hitro uživanje hrane in manj kot trije obroki na dan.

Kaj so dobre prehrambne navade?

Uživanje raznolike hrane, ustrezna količina hrane, počasno uživanje hrane ter več kot trije obroki na dan.

Kako se oblikujejo prehrambne navade?

Tvoje prehrambne navade se oblikujejo na različne načine največji dejavnik na njih pa so starši npr. če so starši vegani bodo vrjetno  tudi tebe vzgajali kot vegana. Tukaj so še tudi drugi dejavniki kot so pokrajina, vera npr. Kristjani-postni dnevi, kaj je “cool” in seveda ne smemo  pozabiti na denar, nekateri si lahko privoščijo več bolše oz. zdrave hrane kot ostali, ki si tega ne morejo.

Kako dolgo bi naj potekali obroki?

Za vsak obrok si moramo vzeti čas za nekatere več za nekatere manj. Zajtrk naj bi trajal 10-15 min tako kot popoldanska in dopoldanska malica medtem ko naj bi kosilo trajalo 20-30 min tako kot večerja.

Bulimija in anoreksija

Z napačnimi prehrambnimi navadami pride tudi do bulimije in anoreksije. Bulimija je bolezen v kateri se bolniki prenajedajo in nato zaužito  hrano izbruhajo. Anoreksija pa je nasprotno od bulimije bolniki anoreksije pa pojejo premalo in preveč telovadijo v misli, da so “predebeli”.

Kakšne so vaše prehrambne navade, so dobre ali spadajo med slabše? Kdo je pri vas največji vpliv na vaše prehrambne navade?

Zara Šauperl,7.a

Vsakdo izmed nas je v življenju že pogledal kakšen film in si o njem ustvaril svoje mnenje. Mogoče nekomu ni bilo všeč, da si film hvalil, saj njemu ni bil všeč. A s tem ni nič narobe. Vsi ljudje na svetu pač ne razmišljamo enako. Mnogim so všeč komedije, nekaterim grozljivke in drugim drame. Seveda pa nam ni všeč vsak film, ki ga pogledamo. Tudi če ima tematiko, ki nas bi uspela zanimati, mogoče ne bo postal naš najljubši film.

Pri izbiri, pa nam seveda veliko pomagajo tudi prijatelji in znanci. Če nam nekdo reče: ”Ta film moraš videti. Zelo mi je bil všeč, pogledal bi ga še enkrat.” Bomo film res pogledali in se bomo zraven zabavali, saj če nam je to on rekel, je zagotovo dober film. Ko pa nekje slišimo: ”Joj… Film, ki sem ga včeraj gledal, je bil res zelo dolgočasen in sem skoraj zaspal zraven.” Tega filma zagotovo ne bomo gledali z veseljem, saj bomo že v naprej vedeli, da je zelo dolgočasen in itak ni vreden ogleda. Malo kdo pa se bo o filmu res pozanimal. Zato moramo svoje mnenje vedno utemeljiti. Torej povedati, zakaj nam ni bil všeč in zakaj nam je bil, na primer: ”Včeraj sem gledal film in je bil res dolgočasen. Ni mi bil preveč všeč glavni igralec, ampak sem ga gledal do konca ravno zato, ker so mi povedali, da bo konec zanimiv.” In ko bomo od nekoga slišali takšno utemeljeno mnenje, bomo mogoče le pogledali, kdo pa je bil glavni igralec v filmu in kakšna je bila tema. In če bomo videli, da nam je ta igralec všeč in da vedno igra v zanimivih filmih, ki so nam všeč, bomo film mogoče pogledali, kljub mnenju, ki smo ga slišali.

Za konec svojega bloga pa vam izdam še, da sta se v letu 2018 med največje filmske uspešnice priborila filma Zvezda je rojena in Medvedek Paddington 2, ki sta bila zelo priljubljena med gledalci. Če boste ali ste filma pogledali, in vam nista bila všeč, nič za to. Tudi če sodita med najbolj priljubljene, ne pomeni, da morata biti naša najljubša. Če vas kdo vpraša, kakšen se vam je film zdel, mu povejte po resnici in svoje mnenje utemeljite, saj vas bo tako vsak razumel in ne bo prišlo do prepira.

Karolina Pernek, 8.b