Pozdravljeni, to je že tretji dan mojega bloga. Obstajajo ljudje, ki so drugačni. Pa ne le na videz. Razmišljajo drugače kot mi, drugače se oblačijo, govorijo. In mi to nekako vemo, ne da bi jih spoznali. Do njih se obnašamo drugače. Kot, da so manj vredni. Ljudje se ne rodijo nepopolni. Mi jih določimo. Omejimo jim dostojanstvo in precej skrčimo njihove pravice. V teh, temnih časih, se moraš boriti, da si vreden. Lahko splezaš še tako visoko, vedno lahko padeš zaradi nekoga drugega. Nočem biti pesimistična, a redko se najde kdo, ki ti bo podal roko brez, da bi mislil nase. Ampak. Obstaja. Vsi ljudje smo edinstveni, zato med nami ne bi smeli delati razlik.
Adijo, za zdaj,
Mia
Hvala, da si v svojem blogu spregovorila o drugačnosti. O tem se premalo pogovarjamo in prav je, da vemo, da nismo vsi ljudje na svetu čisto enaki, ampak smo vsi na koncu koncev le ljudje in moramo imeti enake pravice.
Ja, tudi meni se zdi, da ljudje iz nekega razloga to temo prikrivajo. Ampak vedno pride na plano. Tako da se moramo s tem soočiti.