Letošnje počitnice so bile nekaj posebnega. Spoznala sem, kakšno je življenje v Romuniji, se naučila tudi nekaj novih besed, se udeležila počitnic na drugi ter doživela kar nekaj stvari, ki jih še dolgo ne bom pozabila. Med drugim pa sem obiskala tudi Minimundus.
Nekaj dni pred izletom sta nas obiskala babi in dedi. Tako kot vsake počitnica sta sestrici ter mene razveselila z novico o izletu. Le izbrati smo morale kraj, ki si ga želimo obiskati. Še tisto popoldne smo izmed petnajstih predlogov izbrale Minimundus.
Končno je prišel dan izleta, čeprav smo se morale zbuditi dokaj hitro. Pripravile smo si vse, kar bi naj potrebovale, nato pa smo krenili na pot. Vozili smo se približno tri ure. Vleke so se zelo počasi. Na cilju smo najprej pili. Seveda je babico skrbelo, da smo že lačne. Tako smo morali tudi nekaj prigrizniti. Odpravili smo se proti recepciji, kjer smo kasneje plačali vstopnino ter dobili brošure in zemljevide. Ogledali smo si vseh 159 modelov. Nekatere smo tudi poslikali oziroma poslikali smo tudi nas. Bil je eden najbolj vročih dni med počitnicami, tako da smo si zaslužili tudi sladoled.
Med ogledom smo videli modele več kot tridesetih držav. Med njimi tudi nekaj slovenskih. Predstavljene pa niso bile samo zgradbe, temveč tudi vlakci, mlini, kozolci, mostovi,… Zanimivi so bili tudi pitniki, čeprav niso bili del razstave. 🙂
Še zdaj so mi v spominu ostale tiste večje palače, ki so bile narejene v pomanjšanem modelu, toda bile so še vedno veliko večje od mene. Dobro se spominjam cerkev, ki so bile narejene v najmanjše podrobnosti. Pri nekaterih je igrala celo glasba. Seveda ne smem pozabiti slavnega kipa svobode ali pa znamenitega napisa “Hollywood”. Tako bom lahko nekega dne nekomu rekla, da sem ju obiskala. 😉 Meni najzanimivejši pa je bil seveda Eifflov stolp. Res da ni bil tako visok kot pravijo, bil pa le je.
Po ogledu smo se odpravili nazaj proti domu. Te tri ure so bile daljše od prvih treh. Toda kaj hočem, nekako smo morali priti nazaj.
Čeprav so počitnice minile prehitro, je ta dan eden izmed mojih ljubših letos. Upam, da se še kdaj vrnem tja.
Lia Horvat Zupančič, 8. a