Med počitnicami sem se z mojima dvema sestrama Lio in Tajo ter našima babico in dedkom odpravila v vrtni center Kurbus v Gornji Radgoni, kjer je potekala razstava orhidej in metuljev.
Najprej smo si ogledali prostor, ki je izgledal kot džungla. V džungli so bila drevesa, veliko različnih orhidej, pri koncu pa ribnik, v katerem so plavale ribe. Ko smo prišli na konce džungle, smo si ogledali prostor z metulji. Bilo jih je veliko, vsi pa so bili različnih barv in velikosti. Tam sta bili tudi dve papigi. En papagaj je bil Jaka. Bil je rumene in modre barve. Druga papagajka je bila Suzy. Bila je rdeče barve, z modro-rumenimi krili. Suzy je sramežljivka, zato je cel čas sedela na zelo visoki veji. Papagaji in metulji so bili spuščeni in ker je bilo toliko metuljev, ki so leteli naokoli, me je bilo malo strah. Metulje so hranili s pomarančami, papagaje pa z bananami. Kasneje smo si ogledali kaktuse, mesojedke in manjša drevesa. Za tem smo stopili v majhno trgovinico, kjer so prodajali spominke. Imeli so živali iz naravnega materiala, kot so kokoši iz slame, pande in kužke iz lesa,… Prodajali so tudi naravne dišave, ki smo jih kupili. Nato smo si ogledali rože. Najbolj so mi bile všeč modre orhideje. Prodajali so tudi ptičje hiške in hrano za nih. Babi in dedi sta kupila ptičja semena. Tukaj se je ogled končal. Hitro smo šli v avto. Odpeljali smo se v slaščičarno, kjer smo pojedli vsak kos torte, zraven pa smo spili vročo čokolado. Nato smo se še sprehajali. Približno uro kasneje smo na kosilo odšli v restavracijo KFC.
Ta dan je bil zabaven in odločili smo se, da se bo to še kdaj ponovilo.
Letos naša šola praznuje 40 let. Zdelo se nama je zanimivo, da bi naredili intervju z učencem, ki jo je obiskoval prav od začetka. Gospod Matej Mulec nama je izdal nekaj zanimivih podrobnosti ter spominov o šoli, ki jih je vredno poznati.
1. Na kaj pomislite ob besedi šola?
Na moje prve spomine, ko so mi rekli, da jo bom moral obiskovati. Od začetka sem si šolo predstavljal kot zabavo. Kasneje sem ugotovil, da se moraš v šoli truditi in učiti, da dosežeš neki uspeh.
2. Kdaj ste nazadnje stopili čez šolski prag?
Ne tako dolgo nazaj. Čez prag srednje šole, lani, saj jo obiskuje moj sin in sem odšel na njegove govorilne ure. 🙂 (smeh)
3. Kakšna se Vam je zdela šola včasih in kako na njo gledate zdaj?
Kaj pa vem. Če gledam sebe v primerjavi s svojim sinom, se mi zdi, da je zdaj šola težja. V prvem razredu smo več časa namenili igram in druženju, zdaj pa se otroci že takoj trdno učijo.
4. Se je na šoli veliko spremenilo?
Ja, se je spremenilo.
5. Kaj Vas je najbolj presenetilo, ko ste šolo videli po nekaj letih?
Presenetilo me je, da se je šola povečala in da so polepšali okolico. Kaj drugega pa ne.
6. Vam je šola bolj všeč zdaj ali Vam je bila takrat?
Meni je bila takrat ta šola všeč, ker je bila nova. Malo šolo sem obiskoval v Žitečki vasi, v prvi razred pa sem prišel v povsem novo šolo in to je bil zame zelo poseben občutek.
7. Kakšna je bila šola včasih?
Ravnatelj je bil Maks Vele. Imenovala se je OŠ Bratov Greif. Imela je dve nadstropji, tam, kjer so zdaj prvi, drugi, tretji, četrti ter peti razredi, pa je bila narejena streha. Bila je belkasto-rdeča in vsi učitelji so bili veliko bolj strogi. V glavo so metali ključe in mokre gobe. Geografija se je imenovala zemljepis, naravoslovje pa biologija. Nismo imeli omaric tako kot vi, temveč obešalnike za stvari. Knjižnico smo že imeli. Učbenike smo si morali kupiti sami, saj učbeniškega sklada še ni bilo. Imeli smo samo eno igrišče, ki je še vedno za šolo. Iz šole nas niso vozili avtobusi (če že, smo morali iti na redne avtobuse), hodili smo peš.
OŠ Brata Greif
8. Kakšna je bila telovadba?
Učil nas je Albert Žmak, ki je pregledoval umazanijo za ušesi in nohti. Ni imel rad nalakiranih ter pogriženih nohtov. Pri telovadbi smo bili bosi. Nismo imeli preverjanja kartončka.
9. Kaj bi spremenili na šoli?
V izobraževanje se ne bi spuščal, ker to ni moje področje. Spomnil pa bi, da so učitelji v šoli zato, da učijo, ker se mi zdi, da premalo pozornosti polagajo temu, da bi otroke v šoli naučili več in jim zato preveč puščajo za doma – domače naloge. Otroci so zato prikrajšani svojega prostega časa.
10. So tudi vaši otroci hodili oz. hodijo na isto šolo kot vi?
Da, ampak je sin že starejši in obiskuje srednjo šolo.
11. Kateri je bil vaš najljubši predmet in kdo ga je poučeval?
Najraje sem imel zgodovino in geografijo, poučevala pa me je razredničarka Almira Lipnik, ki je bila tudi moja najljubša učiteljica, saj je bila zelo prijazna in pripravljena prisluhnit, ter je vedno pomagala.
12. Katerega predmeta pa niste marali?
Nisem maral matematike.
13. Kdo je bil Vaš razrednik?
V prvem razredu Lidija Kristanič, v drugem Zdenka Duh, v tretjem Marija Trep, v četrtem učiteljica Lilijana Brčič, od petega do osmega sem bil v a razredu in mi je bila razredničarka Almira Lipnik, B razred pa je imel razredničarko Silvo Krajnc.
Drugi razred
14. Morda veste, kdo izmed učiteljev, ki so poučevali Vas, poučuje še zdaj?
Zdaj poučuje še Branko Krajnc, ki me je učil biologijo, Sonja Ritonijaslovenščino ter Darja Šket, ki me je imela v varstvu.
15. Bi v šolo še enkrat hodili če bi lahko? Jo pogrešate?
V ŠOLO???? Ni potrebe več. (smeh) 🙂
16. Še se spomnite občutka, ko ste bili za šolskimi klopmi?
Ja. Luštno je bilo. Mi smo bili generacija brez telefonov. Dosti smo se igrali, družili. Bil sem tudi v podaljšanem bivanju, varstvu, kjer smo naredili nalogo ter se naučili snov, da smo imeli več prostega časa doma. Po koncu varstva smo šli “malo po bližnjici” domov. Med hojo smo odšli tudi v gozd, kjer smo se igrali partizane in Nemce ter Indijance in kavbojce.
17. Še imate stike s svojimi sošolci?
Imam, imam. Če bi imel sliko pred sabo, bi se spomnil vseh. Hišnik Igor, ki dela na vaši šoli, je tudi bil eden izmed mojih sošolcev. Drugače naštevati pa jih je težko… vem pa, da smo še vsi živi, a in b razred.
Prvi razred
18. Kateri čas med šolskim letom je bil Vaš najljubši?
Luštno je bilo septembra, ker smo še obujali spomine na počitnice, potem se je začelo delo, za tiste, ki nismo imeli problemov z ocenami, pa še junij in maj. To so trije meseci, ki so bili zabavni in pestri.
19. Ste bili v šoli aktivni? Na kak način?
V šoli sem bil član pevskega zbora od petega do vključno sedmega razreda in nekaj časa, dokler je bil učitelj za telovadbo Albert Žmak, sem bil tudi član njegove ekipe judo kluba. Obšolska dejavnost je bilo tudi druženje.
20. Ste imeli na šoli veliko prireditev in prostih dni?
V osmem razredu, takrat zadnjem, smo učenci začeli prirejati prireditve. Bili smo del nekakšne mladinske organizacije, prej smo bili pironirčki, potem pa mladinci in smo prirejali kino prireditve, ko smo gledali filme v šoli, v telovadnici pa smo prirejali disko. Organizirali smo tudi zbiranje papirja in starega železa.
21. Kdaj in kako ste opravljali kolesarski izpit?
Razreda se točno ne spomnim. Spomnim se pa, da smo se s kolesi vozili okoli šole, teorije pa nismo imeli dosti. Na koncu smo dobili tudi izkaznice, kot potrdilo. Na njih smo bili vsi zelo ponosni.
22. Kakšna je bila valeta?
Valeto smo imeli v šoli. Plesali smo v glasbeni učilnici ali pa v jedilnici. Takrat smo imeli vsi enaka oblačila, ponavadi jeans hlače, da nismo delali razlik med seboj.
23.Ste imeli tudi malico ter kosilo? Ste si jo sami nosili s seboj?
Meni je bila hrana okusna. Imeli smo samo malico, kosilo pa tisti, ki smo bili v varstvu do četrtega razreda. Hrano so nam naredile kuharice.
24. Se vam je kakšen izlet posebno vtisnil v spomin?
Hmmm…. Točno, v spomin se mi je vtisnila ekskurzija v Splitu v osmem razredu, ki je potekala en teden. Tja smo odšli z vlakom, kar je bilo takrat zelo zanimivo. Tam smo preživeli zelo zanimiv teden, poln dogodivščin in lepih spominov.
25. Nam zaupate še kakšno zanimivost o šoli?
Seveda. Spomnim se, da smo imeli na šoli banko, kjer smo polagali in dvigovali denar. Za vsakih 50 dinarjev smo dobili darilo, od nahrbtnikov do hranilnikov. Druga zanimivost pa je ta, da so se med šolskim letom pojavile uši in takrat so učitelji v kopalnici pri telovadnici celotni šoli umivali glave.
26. Kaj bi sporočili našim bralcem?
Učite se snov sproti, da ne zaostaja, da se ne nabira in potem nas čas povozi, po domače povedano. Ubogajte nasvete staršev, ker ni vse samo v šoli. Jaz pravim, naj učitelji v šoli otroke nekaj naučijo, vzgojo pa naj prepustijo staršem.
Še enkrat se zahvaljujva gospodu Mateju, da si je za naju vzel čas in nama pomagal bolje razumeti preteklost. Poslušanje teh prigod je bilo zelo zanimivo in poučno, saj spomini gradijo prihodnost.
