Ekskurzija v Planico

Sedmi razredi so letos sodelovali na likovnem natečaju, ki se je imenoval Z vlakom v Planico. Sodelovali so Neža Glonar, Žana Ivana Halužan Sagadin, Urša Koser, Laura Partljič, Lora Lorenčič in Anej Vršič pod mentorstvom učiteljice likovne umetnosti Andreje Flis. Sponzor tega likovnega natečaja so bile Slovenske železnice. Med vsemi poslanimi izdelki so izbrali 15 finalistov, ki je dobilo 50 kart za skoke v Planici in 50 kart za toplo malico. Med finalisti sta bili tudi OŠ Duplek in OŠ Korena.

Tako smo se v četrtek, 23. 3. 2017, ob 4.50 učenci 7. in 8. razredov odpravili proti Planici, kjer so na ta dan potekale kvalifikacije za petkovo tekmo. Vozili smo se približno štiri ure, postanek smo imeli na Trojanah. Ko smo končno prispeli na cilj, je bilo tam že veliko avtobusov, saj so si smučarske skoke prišli ogledat učenci iz različnih krajev Slovenije. Najprej smo potrebovali veliko časa, da smo sploh prišli do vhoda, ker je bilo toliko ljudi.

Ko smo si izbrali prostor, s katerega smo spremljali skoke, smo šli po malico. Ko smo pojedli, smo si ogledali prvi in drudi trening ter nato kvalifikacije. Najbolj razburljivo je bilo, ko so skakali slovenski skakalci, takrat so bili navijači najbolj glasni. Bilo je zelo zanimivo, kljub temu da so skakalci izgledali od daleč zelo majhni. Najbolj nama je bilo všeč, ko je kdo skočil preko 225 metrov in je zaigrala pesem Planica. Vse je bilo zelo zanimivo in kmalu so se skoki zaključili. Potem smo se premaknili na drugo stran, kjer so razglasili zmagovalca likovnega natečaja. Na žalost nismo zmagali mi. Nato smo se počasi odpravili do našega avtobusa in se odpeljali nazaj.

Ta izlet je bil zelo zabaven in nama bo še dolgo ostal v spominu.

Nika Petrišič in Larisa Vauhnik, 8.b

Intervju z učiteljico Marino Herman

Pogovarjali sva se z učiteljico Marino Herman, ki na naši šoli poučuje zgodovino in geografijo. Ob njeni zgovornosti in dolgoletnih izkušnjah je nastal zanimiv intervju.

Zakaj ste se odločili za ta poklic?

To se je zgodilo že v zgodnjem otroštvu, jaz sem to začutila, ko sem bila še majhna deklica. Babica, ki me je čuvala, mi je dala veliko domačih nalog, ki sem jih morala narediti. Živela sem ob robu mesta in v bližini je stala nova šola. Vsak dan sem skozi okno videla otroke, ki so z nahrbtniki hodili v šolo, bila sem jezna, saj sem bila takrat stara komaj 5 let. Moj oče je ob delu obiskoval tudi šolo. Ko je šolo končal, mi je dal svojo torbo in z njo sem se počutila kot šolar.

Kako dolgo že poučujete?

Letos poučujem že 35. leto.

Kakšno se vam zdi poučevanje na tej šoli?

Prva štiri leta sem delala na OŠ Podčetrtek, sedaj pa 31 let na tej šoli. Tukaj sem zelo zadovoljna, ker sem iz mesta in se zelo rada pripeljem na podeželje, tukaj je poučevanje geografije lažje in bolj ustrezno.

Kakšne ocene ste imeli pri zgodovini ter geografiji v osnovni šoli?

Pri zgodovini sem imela težave, saj se nisem znala učiti, zato sem imela trojke. Morala sem si narediti načrt učenja. Zgodovino sem imela zelo rada in potem ni bilo težav. Pri geografiji pa sem imela zelo nasilnega učitelja, ki nas je celo pretepal, čeprav ni bilo dovoljeno, in sem imela slabe ocene, ker sem se ga bala, ampak starši so me spodbujali in tudi sama sem imela dovolj samozavesti. Učitelj ni dolgo poučeval, ampak sem imela cmok, ko sem se učila ta predmet.

Ali se vam zdi, da imajo učenci radi zgodovino in geografijo?

To jih pa morate vi vprašati, saj jaz ne morem tega reči, ker smo vsi ljudje različni.

Če bi morali vsem učencem dati oceno pri zgodovini in geografiji, kakšno oceno bi nam dali?

Težko bi dala številčno oceno, saj ocene že tako dobite pri testih in spraševanjih. Ampak na splošno sem z znanjem učencev zelo zadovoljna. Njihovo znanje se tudi pokaže na raznoraznih tekmovanjih.

Ali imate učitelji za ure pouka pripravljeno snov, ki jo boste pri uri obravnavali, ali si jo sproti izmišljujete?

Vsak učitelj si med počitnicami mora pripraviti učni načrt za prihodnje šolsko leto, lahko pa kdaj kaj k uri dodamo, da stvar popestrimo.

Ali imate občutek, da učenci radi sodelujejo pri pouku geografije in zgodovine?

Da, imam tak občutek, saj to ni tak predmet kot je na primer matematika, to ni nič težjega.To je življenje mi se učimo preteklodti in prihodnosti ljudi.

Ali ste z učemci doživeli kakšno izkušnjo ki jo boste težko pozabili?

Zelo veliko, skoraj v vsakem razredu, doživljam jih že skoraj 35 let. Ampak najboljše pa je seveda to, da doživljamo le pozitivne izkušnje.

Ali ste imeli oziroma imate kakšnega učenca, ki ga boste težko pozabili?

Seveda, včasih tudi naletim na koga. Ravno zadnjič me je učitelj Branko vprašal, če sem brala večer, pa sem ga vprašala, če o Grušovniku in je bila cela stran z intervjujem našega prejšnega učenca. Meni ni važno, kaj je po poklicu ali je popularena ali ne, meni je važno samo to, da ga srečam srečnega.

Ali imate kakšno spročilo za bralce korakov?

Ja, imam. No, novinarji, bom z vami začela. Vas spodbujam in si želim, da ostanete tako delovni, kot ste bili do sedaj. Bralcem bom pa povedala, naj berejo, naj se družijo in da naj ne bodo samo za temi napravami.

Učiteljici se zahvaljujeva za deljenje svojih malih skrivnosti in ji želiva še veliko poklicnega uspeha ter zadovoljstva.

Ema Bračko in Melanie Žlahtič, 6.a

Intervju s Pio Turk

Pia Turk je najina sošolka, obiskuje 7. b na OŠ Duplek in trenira jahanje. Ker je v tem uspešna, sva se odločila, da jo z njo opraviva intervju.

sdr

1. Kdo te je navdušil za ta šport?
Navdušila me je moja sestra in želela sem postati tako dobra kot ona.

2. Katero pasmo konja jahaš in kako mu je ime?
Ime mu je Ramos in je slovenske toplokrvne pasme. Dobila sem ga tako, da sem ga poskusila jahati in ker mi je ustrezal,  smo ga kupili.

3. Kateri slog imaš najraje?
Najraje imam preskakovanje ovir, ker je to trenirala tudi moja sestra in mi je bilo všeč. V tem tudi tekmujem.

4. Kdaj si začela resno trenirati?
Jahati sem začela pri 9 letih, resno sem začela trenirati pri 10 leti, tekmovati pa pri 12 letih.

5. Kdo je tvoj vzornik?
Moja vzornica je Edwina Tops Alexander iz Avstralije, ker ima že veliko zmag in tekmuje na dobrih tekmovanjih.

6. Kakšne uspehe imaš?
Na svoji višini sem osvojila samo rozete.

7. Kakšni so tvoji cilji?
Želim postati uspešna jahačica in tekmovati v tujini.

8. Kako poteka tvoj trening?
Najprej pripravim konja, potem ga moram segreti in začneva s treningom.

9. Si se kdaj resno poškodovala?
Padla sem že, ampak se nisem poškodovala.

10. Ali boš nadaljevala s konjeništvom, ko odrasteš?
Da, kot veterinarka ali pa bom tekmovala v tujini.

11. Kje treniraš?                                                                                         Treniram v Mariboru, Hipodrom Kamnica.

Bi kaj sporočila bralcem Korakov?                                                        S trdim delom in trudom lahko uresničite svoje sanje!

cof

Hvala Pii za deljenje svojih majhnih skrivnosti. Želiva ji še veliko uspeha tako v jahanju kot v šoli.

Kaja Breznik in Maj Garb, 7. b

 

Igramo se z besedami

Šolske potrebščine

V šoli na mizi je veliko reči,
svinčnik, peresnica in zvezki vsi.

A kaj nam pomagajo vse te stvari,
če pravo ime jim ne stoji.

V zvezku ni nič besed,
le prazne strani.
Preimenujmo a v besednik
in besede bodo iz njega
švigale v vse smeri.

Ajda Rojko in Lia Horvat Zupančič, 6.a

Šola

V šoli pridno se učimo
in ocene kdaj dobimo.

Učitelji vedno jezni so,
če se med poukom pogovarjamo.

A otroci se včasih dolgočasimo,
zato vsi skupaj predlagamo:

Namesto da bi se učili,
bi raje šale govorili.

Šola bi postala šala
in bi se še sama sebi hihitala.

Učenje naj postane zabava,
ki nikogar ne uspava.

Vsak dan bi se veselili
in kupe sladkarij dobili.

Tako zabavno bi bilo,
če bi se to uresničilo.

Zato novost predlagajmo
in šolo spreobrnimo.

Lia Horvat Zupančič in Ajda Rojko, 6.a

Igramo se z besedami

Sošolci

Lana Lara rada se igra,
Lara pa rada klepeta.
Maj se med poukom igra.
Domen se z njim smehlja,
Mia rada se uči,
saj s tem same petke pridobi.

Vanesa in Klara konje imata,
radi se z njima igrata.
Ema na nosu očala ima,
saj brez tega slepa bi bila.
Alen med angleščino se sprosti,
saj v tem času sladko spi.

Patrik med slovenščino frajerja se dela,
saj med tem časom nič ne dela.
Tim se za zombija ima,
Luka pa se mu smehlja.
Simon rim ne pozna,
saj same besede v glavi ima.

Valentina resna bi bila,
če v nepravi družbi bi bila.
Melanie face poka,
Beni se zraven joka.
Timon pametnega se dela,
saj po navadi nič ne dela.

Lia in Ajda umetnici sta,
pesmi si izmišljata.
Vsaka beseda je rimana
kot Ana banana.
Andraž balone poka,
Karolina se zraven joka.

Matija misli
in nič ne razmisli.
Maruša gleda in gleda
in nič ne zagleda
Timotej se vsem smehlja,
Res zanimiv je naš razred ta!

Maruša Tertinek in Ana Šerbinek, 6.a

Igramo se z besedami

Raj besed

Ta nori raj besed,
vedno imajo kaj za počet’.

Ko odraslih ni doma,
črke hihitajo se hahaha,
da iz tega nastane
svet smeha.

A tega še ni konec,
svet še vedno živi
in žurajo vsi.

Ker smejijo se na glas,
pride počasi mraz.
Zebe jih vse.
A najmlajši izstopa le.

Najmlajši pa pove,
da konec zabave je te.
Odpravijo se v svet,
ki je še večji raj besed.

In glej,
pustolovščina še živi,
mogoče jo doživiš še ti.

Klara Gradišnik in Valentina Stevanovič, 6.a

Besede

Na svetu je veliko starih, tečnih besed,
s katerimi nam gršajo svet.

Kdo si je izmislil te besede?
Saj so tako žalostne in blede.

Zakaj imenuje šestilo se,
če šest piše ne.

Zakaj se šestilo imenuje šestilo,
če bi bilo lahko krognilo.

Zakaj si besed ne izmišljujemo,
dajmo svet polepšajmo.

Timon Petrovič in Matevž Kristanič, 6.a

Živali

Planeti se še vedno vrtijo,
ko besede na njih tičijo.

V živalskem vrtu živali živijo
in se veselijo.

Ampak nekaj narobe je šlo,
besede se zamešale so.

Kot na primer gosenice,
ki očitno ne lezejo na postajo,
in papagaji, ki sploh ne klepetajo.

Tako smo se odločili,
da jih spremenimo.
S klepetaji namesto papagaji odletimo.

Gosenice so postale lazenice,
saj zdaj lazijo.

Sedaj pa naj živali pazijo,
da se besede ne omehčajo
ali dolgočasno zamešajo.

Melanie Žlahtič in Mia Miholič, 6.a