Otroški parlament

V sredo, 15. februarja 2017, je na naši šoli potekalo srečanje otroškega parlamenta, ki so ga pripravili Rene, David, Milan, Anej, Žan, Alen, Miha, Lan, Aljaž, Jure in Tibor pod vodstvom učiteljice Valentine.

20170215_110058 (1)
Člani šolskega otroškega parlamenta

Četrto uro smo se zbrali v glasbeni učilnici, ki so jo že prej pripravili za dogodek. Posedli smo se na stole in ni manjkalo ne judoistov, ne predsednikov ter podpredsednikov šolske skupnosti. Srečanje je začela učiteljica Valentina, ki nam je predstavila program, kateri se je povezoval s talenti ter cilji. Nato smo prebrali nekaj spisov Jaz čez 20 let, ki so že objavljeni v spletnem glasilu Koraki. Sledila je krajša predstavitev o življenju Samie in Lindsey.

lindsey
Samia in Lindsey

samia

Jure in Tibor sta nam pokazala svoja talenta: igranje nogometa in harmonike.

20170215_102458
Tibor in Jure

David in Luka sta nam pokazala nekaj vozlov in povedala kako preživeti v naravi.

Lika in David

Predsednika šolske skupnosti Žak in Nino sta nam predstavila nekaj predlogov, ki so jih napisali učenci, da bi izboljšali šolo. Vključevali so dneve z starši, oziroma da bi za en dan starši namesto nas prišli v šolo, več ur športne vzgoje ali športnih dni, …

Žak in Nino

Imeli smo tudi dva posebna gosta. Judoistko Kristino Vršič, ki je članica kluba Duplek in judoista Roka Drakšiča iz kluba Sankaku Celje. Lahko smo ju vprašali karkoli o judu ter njuni karieri in na vsa vprašanja sta z veseljem odgovorila. Kakšno vprašanje pa so odgovorili tudi judoisti kluba Duplek.

Rezultat iskanja slik za Kristina Vršič

Rezultat iskanja slik za Rok Drakšič

Srečanje se je končalo pred načrtovano uro, tako da smo se vsi učenci vrnili k pouku, člani parlamenta pa so pospravili učilnico.

Lia Horvat Zupančič, 6.a

Intervju z učiteljico Natalijo Kušar

Učiteljica Natalija Kušar poučuje kemijo na OŠ Duplek, na OŠ Korena pa tudi biologijo in naravoslovje. V sproščenem klepetu sva izvedeli kar nekaj majhnih skrivnosti. 

1. Kako dolgo že učite na tej šoli? Ste prej poučevali še na kateri drugi šoli?
Na tej šoli učim približno 20 let, prav tako na OŠ Korena. Učila sem že na Osnovni šoli Maks Durjava v Mariboru, osnovni šoli v Framu in štiri leta na šoli Bratov Polančičev.

2. Kako dolgo pa učite na Osnovni šoli Korena?
Enako kot na tej šoli, torej 20 let.

3. Zakaj ste se odločili za ta poklic?
Mislim, da imam dobro razvite socialne veščine z otroki, delo z mladostniki mi je blizu.

4. Katero snov najraje učite in katero snov se najraje učijo učenci?
Situacija se spreminja iz leta v leto, težko je reči, kaj se učenci najraje učijo. Velikokrat imam občutek, da to, kar učim, učence dolgočasi. Najraje pa imajo poskuse, sploh če ni treba nič reševati.

5. Vam je bila kemija vedno tako lahka, kot vam je zdaj?
Ja, mi je bila.

sdr
sdr

6. Kakšne ocene ste imeli v osnovni in srednji šoli pri kemiji?
V osnovni šoli sem imela štiri, v srednji šoli pet, maturirala pa sem z desetko.

7. Kakšne imate izkušnje z učenci prejšnjih generacij?
Predvsem dobre, ko srečam učence prejšnjih generacij na cesti, me vedno pozdravijo.

8. Kaj pa vas pri učencih najbolj moti?
Neiskrenost, vulgarnost.

9. Kaj bi počeli, če ne bi bili učiteljica?
Bila bi knjižničarka, ker zelo rada berem.

burst
burst

10. Kateri dogodki iz prejšnjih let se vam bodo za vedno vtisnili v spomin?
Enkrat smo dokazovali vsebnost beljakovin in sem si pred poskusom oprala epruvete, vendar za ta poskus ne smejo biti mokre. Nisem dobro preverila in je bilo še malo vode v eni od epruvet. Med poskusom je vsebino epruvete pognalo proti blizu stoječi deklici in to v bližino očesa. Na srečo se ni zgodilo nič slabega, ampak mi bo ta spomin za vedno ostal v mislih. Nepozabna izkušnja bo pa vedno zaključni izlet v Gardaland z generacijo 1998, ko so si učenci kupili vodne pištole in se z njimi streljali. Pod pretvezo, da moramo pištole zapleniti, smo jim učitelji vzeli pištole in jih napolnili z vodo ter začeli špricati otoke in tudi drug drugega.

11. Kaj hočete sporočiti bralcem našega glasila?
Največje veselje je to, da greš v službo in domov z istim veseljem.

Učiteljici Nataliji se najlepše zahvaljujeva za prijaznost in ji želiva še veliko uspehov in zadovoljstva.

Nika Petrišič in Larisa Vauhnik, 8. b

Ljubezen

V mladosti ljubezen je čudna stvar,
A, kaj moreš, ko pa pride tak kar.
Le poglej to ljubezen ali bolezen.
Ej, ljubezen pa res ni bolezen, če imaš nekoga rad.
Nikoli ni prepozno za ljubezen, pa tudi če nisi več mlad.
Tejle naši ljubezni so posvetili tudi praznik.
Imenuje se valentinovo, ki te zadane v peto Ahilovo.
Na ta dan si podarimo vrtnice in čokolade,
Ob katerih nas ponese v čase mlade.
Valentinovo, ljubezen ali bolezen,
Oh, vsi ti problemi, ljubezen, bolezen.

Žana Ivana Halužan Sagadin, 7. b

Moj dnevnik: Šola v naravi, 5. dan

Petek, 3.2.2017

Zjutraj smo se zbudili kot običajno. Nismo imeli jutranje telovadbe saj je bil naš zadnji dan in smo pakirali. Šli smo na zajtrk. Tam smo zmenili, da gremo na tek na smučeh. Vendar je zelo močno deževalo, tako da so naši načrti padli v vodo.

Učiteljica Tanja pa se je dogovorila, da bomo odšli na ogled v muzej. Tam smo šli na simulator letenja. Po ogledu smo odšli na kosilo. Kosilo smo imeli ob 13. uri. Kosilo je bilo dobro kot vsa hrana, ki smo jo imeli za obroke. Po kosilu smo odšli v sobe in še do konca spakirali stvari. Kovčke smo odnesli v spodnje nadstropje v učilnico. Tam smo odložili stvari in se posedli. Učiteljice so nam razdelile diplome za uspešeno opravljen tečaj tek na smučeh in diplome za nalepše pospravljene sobe. Ko smo to uspešno opravili, smo kovčke odnesli v avtobus. Še sami smo se posedli vanj in se odpravili proti domu. Med vožnjo smo se zelo zabavali. Peli smo si, se pogovarjali in nekateri tudi spali. Postanek smo imeli na Trojanah. Odšli smo na stranišče in si kupili krofe. Kratek postanek je bil zabaven. Nato pa smo se opravili proti Dupleku in okoli 18.00 tudi prispeli tja.

Šola v naravi je bila zabavna, smešna, veliko smo se naučili. Doživeli smo ogromno lepih trenutkov, ki si jih bomo za vedno zapomnili. Šolo v naravi bi z veseljem še enkrat ponovila.

Žana I. Halužan S., 7. b

Pet dni v Planici

V ponedeljek, 30.1.2017, smo se ob 6.45 zbrali pred šolo, saj smo odšli v šolo v naravi v Planico. V avtobus smo natovorili prtljago in se poslovili od staršev. Tako je sledila pot v Planico. Na avtobusu je bilo zabavno, saj smo se pogovarjali in tudi kaj zapeli. Med potjo smo imeli postanek v Trojanah, kjer smo imeli malico. Nadaljevali smo pot, med katero smo opazovali lepote narave. Med potjo je nastala tudi pesem: “Mi gremo pa v Planico se skakat naučit, da bomo skakal’ kakor Domen, Peter al pa kit.” Ko smo prispeli v Planico, so nas zelo lepo sprejeli in nam v učilnici povedali pravila ter pokazali sobe. Ko smo se namestili po sobah, je sledilo kosilo, kjer smo določili dežurnega. Po kosilu je sledil tek na smučeh na stadionu. Imeli smo tudi nekaj prostega časa, kateremu je sledil nočni pohod. Ko smo se vrnili, je sledilo tuširanje in počasi smo se spravljali v postelje. Ob 22. uri smo utrujeni zaspali.

IMG_8232

IMG_8231

IMG_8228

IMG_8212

Naslednje jutro smo se zbudili ob sedmi uri, sledila je telovadba v telovadnici in nato zajtrk. Ko smo se okrepčali, smo šli tekat s smučmi. Razdelili so nas v dve skupini, da smo lažje delali. Po teku je sledil pohod do Zelencev, kjer je bilo zelo lepo. Bil je že čas za zasluženo kosilo in počitek, kjer smo si ogledali zgodovino smučarskih skokov. Po počitku smo bili aktivni v telovadnici. Sledila je okusna večerja. Zvečer smo se radi družili po sobah, vendar je čas hitro mineval in kmalu je bila ura deset zvečer in čas za spanje.

IMG_8169

IMG_8177

IMG_8186

IMG_8188

IMG_8146 (2)

IMG_8139 (2)

IMG_8157 (2)

Jutra so bila vsak dan enaka, po zajtrku pa je tretji dan sledila razdelitev v dve skupini. Nekateri smo odšli s tekaškimi smučmi do Italije. Po vrnitvi je sledilo kosilo. Po polnih želodčkih je bil čas za mirnejše aktivnosti, imeli smo orientacijsko uro, kjer smo si ogledali film in reševali naloge. Ker smo bili ta dan pridni, smo lahko tudi poklicali domov. Sledila je večerja in druženje s sošolci.

IMG_8121 (2)

IMG_8124 (2)

IMG_8125 (2)

Četrti dan smo se prebudili kot vsako jutro in sledila je telovadba, zajtrk in pohod v kočo Tamar. Ko smo se vrnili, nas je čakalo kosilo. Zvečer smo imeli predstave kot so ples, petje, triki in dramske igre. Bil je še en lep večer.

IMG_8207

IMG_8198 (2)

Zadnje jutro je bilo kot vsako, le da je deževalo in čakal nas je odhod domov. Odšli smo v muzej in bil je tudi čas za nakup spominkov. Po kosilu je napočil čas, da se poslovimo in odpeljemo proti domu. Med potjo smo imeli postanek na Trojanah, kjer smo pojedli kakšen krof. Pripeljali smo se pred šolo, kjer so naš že težko pričakovali naši starši. Tudi mi smo komaj čakali, da jim polni vtisov iz Planice pripovedujemo, kako zelo lepo smo se imeli.

IMG_8088 (2)

V šoli v naravi sem se imel zelo lepo, pobliže sem spoznal tek na smučeh, ki mi je do sedaj bil neznanka. Moram priznati, da sem navdušen. Prav tako pa je bilo lepo, da smo lahko bili skupaj s sošolci, se družili in zabavali. Upam, da nas še v naslednjih letih čaka kaj podobnega in da bosta naši razredničarki seveda ZA.

Maj Garb, 7. b

Moj dnevnik: Šola v naravi, 4. dan

Sreda,  2. 2. 2017

Zbudili smo in vse je potekalo enako kot prejšnje dni. Teka na smučeh smo se vsi zelo veselili, saj smo ta dan poskušali drsalno tehniko. Meni osebno je bila ta tehnika bolj všeč kot klasična tehnika.

Po kosilu smo se odpravili na pohod v dolino Tamar. V dolini smo šli do koče Tamar, kjer smo si lahko naročili kakav s smetano. Popili smo ga, nato pa se odpravili priti domu v Planici. Med hojo smo se zelo zabavali. Po pohodu je sledila večerja, po njej pa športi v telovadnici. Nekaj časa smo bili v telovadnici, po tem pa smo se zamenjali z OŠ Grm in odšli v učilnico. V učilnici smo učenci nastopali z raznimi točkami, s katerimi smo se predstavili.

Downloads3

Po zaključnem večeru smo odšli v sobe in pakirali. Ker smo bili zelo utrujeni od hoje, teka in plesanja na zaključnem večeru, smo se ob 22. uri odpravili spat.

Žana I. Halužan S., 7. b

Moj dnevnik: Šola v naravi, 3. dan

Sreda, 1. 2. 2017

Zbudili smo se kot vsako jutro ob 7.30. Odšli smo na telovadbo, nato pa na zajtrk. Po zajtrku smo se tako kot vedno odpravili na tek na smučeh. Ampak tokrat malo drugače. Tisti, ki jim je šel tek na smučeh malo bolje in so želeli iti, so se odpravili na pohod s smučmi v Italijo. Tisti, ki pa niso želeli iti in tisti, ki nas je kaj bolelo ali smo se poškodovali, pa smo imeli tek na smučeh na stadionu.

Na stadionu smo vadili klasično tehniko. Ko je bil čas za malico, smo se odpravili pogledat skakalnice, saj smo videli, da imajo skakalci trening. Ko smo prišli tja, smo odložili smučke in palice. Tam smo videli skakalce in med njimi tudi Petra Prevca, Domna Prevca in Jurija Tepeša. Vsi so se s sedežnico odpravili na skakalnico. Odločili smo se, da jih počakamo in si ogledamo njihove skoke. Nekaj časa smo gledali skoke, ko pa je skočil Peter Prevc, pa smo bili vsi nestrpni. Skočil je, se ustavil, nato pa odšel do trenerjev in jim povedal o razmerah in njegovem skoku. Potem je odšel mimo nas in učiteljica ga je prosila, če bi se lahko slikal z nami. Odgovoril je, da lahko in tako smo se slikali s Petrom Prevcem. Ker smo bili po slikanju sestradani, smo se hitro odpravili na malico, nato pa nazaj na smuči. Po teku smo odšli na kosilo in videli naše sošolce, ki so se vrnili iz Italije. Skupaj smo odšli na kosilo. Drug drugemu smo pripovedovali zgodbe, ki so se nam zgodile.

Po kosilu smo imeli prosti čas, nato je sledila orentacija. Najprej smo si ogledali PowerPoint prosojnice, nato pa smo odšli v učilnico, kjer nas je učitelj Miha naučil, kako se dela s kompasi. Odpravili smo se ven. Zunaj smo iskali strani neba. Ko smo jih vsi uspešno našli, smo spet odšli v učilnico in dobili 5 nalog, ki smo jih morali narediti s pomočjo zemljevida. Naša skupina je to naredila najhitreje in lahko smo se pričeli pripravljati za večerjo. Večerja je bila dobra tako kot ostali obroki. Po večerji smo si še ogledali film Zlati teptači, ki je govoril o tem, kako so včasih pripravljali skakalnico in kako jo danes. Nato smo se zamenjali z OŠ Grm in odšli v telovadnico, kjer smo igrali različne športne igre.

Po telovadbi smo bili pošteno utrujeni, saj je bil za nami še en dogodivščin poln dan, tako smo se odpravili v sobe, se uredili in zaspali.

Žana Ivana Halužan Sagadin, 7. b

Moj dnevnik: Šola v naravi, 2. dan

Torek, 31. 1. 2017

Zjutraj smo se zbudili ob sedmih. Uredili smo se, si zaželeli dobro jutro in se skupaj s sošolci in sošolkami ter učenci OŠ Grm odpravili na jutranjo telovadbo ob 7.30. Razmigali smo se in po telovadbi odšli na zajtrk. Za zajtrk smo imeli na voljo različne namaze ali kosmiče.

Po zajtrku smo se oblekli v smučarsko opremo in odšli na tek na smučeh. Vzeli smo vsak svoje smučke in se odpravili na stadion. Najprej smo se ogreli, saj je to pred športom zelo pomembno. Igrali smo se različne igre in se razdelili na dve skupini. Ena skupina je na začetku vadila spuste, po malici pa sta se skupini zamenjali. Za tem je sledilo kosilo in prosti čas. Ko je prosti čas minil, smo odšli na pohod do Zelencev. Do Zelencev smo hodili eno uro in pol. Na pohodu smo izvedeli veliko različnih stvari in si ogledali jezero. Pot je bila dolga in naporna, zato so nas noge zelo bolele, ko smo končali s pohodom. Potem smo imeli prosti čas, tako da smo si lahko malo odpočili. Sledila je večerja.

Po večerji pa smo v učilnici igrali družabne igre. Igrali smo lahko Activity, Enko in še ostale igre. Nato smo se zamenjali z OŠ Grm in mi smo odšli v telovadnico, oni pa na družabne igre. V telovadnici smo lahko igrali badminton, odbojko, nogomet ali košarko. V igrah smo uživali, vendar smo bili že zelo utrujeni. Tako smo odšli v sobe, se uredili in ob 22. uri ugasnili luči in zaspali.

Žana I. Halužan S., 7. b

Moj dnevnik: Šola v naravi, 1. dan

Letos smo se učenci 7. razredov odpravili v Šolo v naravi v Planico.

Ponedeljek, 30.1.2017

Zjutraj ob 6.45 smo se dobili pred OŠ Duplek in se okoli sedmih odpravili proti Planici. Ker smo se v programu šole v naravi odločili za tečaj teka na smučeh, smo zraven kovčkov in vse naše prtljage vzeli tudi šolske smučke in čevlje za tek na smučeh. Do Planice smo se vozli okoli dve uri in pol.

Ko smo prispeli tja, smo svoje kovčke peljali v depandanso. Potem smo se skupaj z OŠ Grm zbrali v učilnici, kjer nam je vodja doma povedal pravila v domu, predstavil učitelje, podnebje, vreme v Planici in veliko drugi stvari. Nato smo se odpravili v sobe, si razpakirali stvari, uredili postelje, po tem pa odšli na kosilo, kjer smo dobili sedežni red in povedali so nam, kako poteka postrežba, kje si lahko kaj vzamemo itd. Kosilo je bilo dobro. Sledil je tek na smučeh in učitelj Miha nam je povedal, da se dobimo v učilnici, v kateri nam bo povedal osnovne stvari o teku na smučeh. Veliko stvari o njem smo že vedeli, zato nismo dolgo razpravljali o tem in smo se kar se da hitro oblekli v smučarsko opremo in odšli ven na sneg, tekat na smučeh. Tekali smo klasično tehniko in se ob tem zelo zabavali. Tek na smučeh je trajal uro in pol.

Downloads1

Nato smo šli v dom in imeli prosto do šestih. Ob 6.00 smo odšli v spominsko sobo, kjer smo si ogledali film o zgodovini Planice in zgodovini skokov in poletov. Ko se je film končal, smo odšli na večerjo, po večerji pa smo odšli na nočni pohod z lučkami. Na pohodu smo si ogledovali letalnice, nordijski center in okolico. Izvedeli smo veliko različnih stvari o Planici.

Pohod je bil zelo utrudljiv, zato smo se po njem odpravili tuširat, ker pa smo imeli nekaj prostega časa, smo se tudi družili, za tem pa odšli spat.

Žana I. Halužan S., 7. b

Prodam sestro (dramska igra)

Nastopajoči: starejši bratec Filip, mlajša sestrica Rozi, mama Klavdija, oče Matej, sosedi Sofija in Maja, sošolci Nik, Rok in Patrik, siten sosed Milan in varuška Mateja.

1. prizor
(v dnevni sobi)
Mama: Kako je bilo v šoli Filip?
Filip: (tečno) Danes smo dobili veliko domače naloge, zato ne bom mogel čuvati Rozi.
Mama: Žal jo boš moral, ker greva z očetom na zmenek.
Filip: (začudeno) Zakaj pa je ne čuva brat Leon?
Mama: S prijatelji morajo narediti nujen referat.
Filip: Pa pokliči varuško Matejo.
Oče: (sproščeno) Bom jo kar jaz.(Se vstane s kavča in gre na hodnik k telefonu.) Tako ali tako nimam danes nič drugega za postoriti.
Filip: (veselo) Hvala oče. (Oddrvi po stopnicah v svojo sobo.)

2. prizor
(na hodniku, pogovor po telefonu)
Oče: (Po telefonu poišče Matejino telefonsko številko in si prisloni slušalko na uho.) Dober dan, Mateja, imaš danes zvečer kaj časa?
Mateja: Zakaj pa?
Oče: S Klavdijo greva na zmenek, Leona pa zvečer ni doma.
Mateja: (žalostno) Žal mi je, ampak ne morem, ker imam za danes zvečer že druge načrte.
Oče: Kakšna škoda, ampak hvala.
Mateja: Adijo, pa lep večer vama želim.
Oče: Enako tudi tebi, adijo.

3. prizor
(v Filipovi sobi)
Filip: (veselo) Halo, Nik.
Nik: Zdravo, danes velja?
Filip: (prepričljivo) Valda.
Nik: Superca, se že veselim.
Filip: Povej še drugim. Danes bo super kul. Veš, kaj pa je res super novica? Mame in očka zvečer ne bo doma, tako da bomo imeli mir.
Nik: Kul, to pa je dobra novica.
Filip: Adijo.
Nik: Adijo.

4. prizor
(v Filipovi sobi)
Očka: Filip, danes moraš čuvati Rozi.
Filip: (zdolgočaseno) Zakaj pa jaz že spet?
Očka: Mateja danes nima časa, druge varuške pa ne poznam.
Filip: Zmenjen sem s svojimi prijatelji.
Očka: Nisi rekel, da imaš veliko domače naloge?
Filip: Zmotil sem se. Domačo nalogo moramo narediti skupaj.
Očka: Kje se pa dobite?
Filip: Pri meni, valda.
Očka: Okej. Samo glejte, da ne bo razdejanja in da bo Rozi živa in zdrava.

5. prizor
(v predsobi)
Mama: Filip, pridi dol, da se pogovorimo.
Filip: Priletim.
Očka: Pridi dol, da se pogovorimo.
Filip: (Se naenkrat prikaže in posluša mamo, zelo je vesel, ker bo danes imel s svojimi prijatelji žur.)
Mama: Poskrbi, da boš Rozi, ko naju ne bo doma, dal za jest.
Filip: Pa ja, saj vem.( Ju prime za roki in ju potisne k vratom.)
Mama: Si že naredil domačo nalogo?
Filip: Ne še. Imam samo še par strani, ki jih bomo naredili s prijatelji.
Mama: Adijo, Filip in Rozi.
Očka: Lepo se imejta. Adijo.
Filip: Adijo. Adijo.

6. prizor
(v kleti)
Filip: Kje je krompirček? (Upa, da ga bo našel.) Kam ga je mama dala?
Rozi: Filip, se greva igrat s poniji?
Filip: (jezno) Nimam časa.
Rozi: Prosim.
Filip: (še vedno jezno) Ne, pusti me pri miru.
Rozi: (se začne jokati) Filip, zakaj ne?
Filip: Pojdi gor. Prihajam.
Rozi: (vesela, ker je Filipa prepričala) Pripravila bom ponije.
Filip: Takoj. A, tukaj je.
Rozi: (od zgoraj) Kje si?
Filip: Samo še koka kolo vzamem in pridem!

7. prizor
(v dnevni sobi)
Filip: (si potiho mrmra) Kaj, če bi jo prodal?
Rozi: Kje si, Filip?
Filip: (odločno) Greva na sprehod.
Rozi: Lačna sem.
Filip: Boš kasneje jedla. (tiho) Ko ti najdem skrbnika.
Rozi: Kaj si rekel?
Filip: Nič, nič.

8. prizor
(na sprehodu)
Filip: (Rozi prime za roko) Pojdiva k sosedu Milanu.
Rozi: (prestrašeno) Bojim se ga.
Filip: Nič ti ne bo.
Rozi: Dobro.
Milan: (jezno) Zakaj sta spet tukaj, tečnobi mali?!
Filip: Prodajam svojo sestro Rozi. Stara je 5 let. Je pridna, prijazna in ubogljiva. Če se začne jokati, ji dajte za jest sladoled in takoj utihne. Pije samo breskov in jabolčni sok. Zelo rada se igra s poniji. Naredi vse, kar ji naročite.
Milan: (jezno) Pa kaj še si boš izmislil. Dajta mi mir in ne hodita več po moji travi!
Filip: Na svidenje, pa kdaj drugič. Če si premisliš, jo še vedno prodajam.
Rozi: Adijo, Milan.

9. prizor
(pri sosedi Sofiji)
Filip: Pozdravljena, Sofija.
Sofija: O, moja dva cukerčka sta prišla.
Rozi: Mi daš bombončke?
Sofija: Takoj. ( gre v kuhinjo in se vrne z bombončki) Izvoli, Rozi.
Filip: Prodajam svojo sestro Rozi. Stara je 5 let. Je pridna, prijazna in ubogljiva. Če se začne jokati, ji dajte za jest sladoled in takoj utihne. Pije samo breskov in jabolčni sok. Zelo rada se igra s poniji. Naredi vse, kar ji naročite.
Sofija: Zelo rada bi jo kupila, ampak imam premalo hišo in imam že 4 otroke.
Filip: Kakšna škoda.
Rozi: Adijo, Sofija.
Filip: Če si premisliš, jo še vedno prodajam. Pa greva raje k Maji.
Sofija: Adijo.(se odpravita)

10. prizor
(pri sosedi Maji)
Maja: Zdravo, Filip in Rozi. Po kaj sta pa prišla?
Filip: Prodajam svojo sestro Rozi. Stara je 5 let. Je pridna, prijazna in ubogljiva. Če se začne jokati, ji dajte za jest sladoled in takoj utihne. Pije samo breskov in jabolčni sok. Zelo rada se igra s poniji. Naredi vse, kar ji naročite.
Rozi: (se smeji) Zelo sem prijazna.
Maja: Koliko bi pa rad zanjo?
Filip: Kakšnih 20€, samo, da imam mir.
Maja: Zmenjeno. ( segne na omarico in mu da v roko 20€) Pridi, Rozi. (prime Rozi za roko) Super se bova imeli.
Rozi: Adijo, Filip.
Maja: (počasi zapira vrata) Greva se igrat s poniji.
Filip: (veselo) Super, samo, da sem se je znebil.

11. prizor
(v Filipovi sobi)
Nik: Kje pa imaš sestrico?
Filip: (prepričljivo) Prodal sem jo.
Patrik: (začudeno) Kaj si naredil?
Filip: Prodal sem jo.
Rok: (zaskrbljeno) Kaj pa sta rekla mami in oči, ko si jo prodal in komu si jo prodal?
Filip: Mami in očetu še nisem povedal. Prodal pa sem jo muhasti Maji.
Rok: Hitro pojdi po njo. Drugače boš dobil hišni pripor do penzije.
Filip: (žalostno) Saj res. Tega pa res nočem.

12. prizor
(pri Maji doma)
Filip: Živjo, Maja. Kako si?
Maja: (jezno) Vzemi nazaj svojo sestro in vrni mi denar.
Filip: Kaj pa je naredila, da si tako jezna?
Maja: (jezno) Cel čas kriči in se joka. Poskusila sem že s sladoledom, pa nič ne pomaga.
Filip: Seveda. (potiho) Saj to sem si izmislil samo, da bi jo kupila. Tu imaš denar.
Maja: ( Vzame denar in izroči Rozi Filipu ter zaloputne vrata.)

13. prizor
(na poti pot domov)
Rozi: Hvala, da si prišel pome, ker sem te zelo pogrešala. (ga objame)
Filip: Oprosti, Rozi, nikoli več ti tega ne bom naredil. (po tiho) Nočem imeti hišnega pripora do penzije.
Rozi: (veselo) Pridi se v sobo igrat s poniji.
Filip: Lahko se igraš sama s sabo, pa boš srečna.
Rozi: V redu Filip, samo da me nikoli več ne prodaš muhasti Maji.
Filip: (veselo) Seveda, vendar le glej, da se sama igraš.

14. prizor
(v dnevni sobi)
Oče: Zdravo ljubčka. Kako je bilo?
Filip: (veselo) Super, kul in seveda zelo zakon.
Mama: Si dokončal nalogo s prijatelji.
Filip: (potiho) Mmmmmmm, ojoj, domača naloga.
Mama: Kaj praviš?
Filip: (Ni je naredil, zato je zelo nesrečen.) Seveda sem jo naredil, zakaj pa je ne bi.
Mama: Jo lahko vidim in pregledam.
Filip: Zelo sem zaspan mama.
Mama: V redu, pa pojdi počivat, da ne boš utrujen.
Filip: Lahko noč mama, lahko noč očka. (oddrvi v svojo sobo)

Mia Miholič, Melanie Žlahtič in Karolina Pernek, 6.a