Sobota, 17. 9. 2016

Danes smo se z učiteljico Nino odpravili na Mirno morje. Zbudili smo se zgodaj zjutraj in se odpravili pred šolo Gustav Šilih pod Pohorjem. Tam smo prtljago naložili na avtobus, se usedli v učiteljičin avto in se odpeljali. Z nami se je peljal tudi skiper Tomaž. Peljali smo se do marine Sukošan. Imeli smo veliko zabavnih postankov med vožnjo. Ko smo končno prispeli do marine, smo se tam sprehajali. Čakali smo na prevzem ladje. Nato sta prišli še punci iz Kamnika, ki sta bili z nami tremi na jadrnici. Ko smo prevzeli jadrnico, smo se proti večeru odpeljali do Biograda. Pluli smo ponoči. Učiteljica Nina je vozila jadrnico. Tam smo se pozno zvečer izkrcali in raziskovali mesto Biograd. Da smo se učenci Kamnika in Dupleka bolje spoznali, smo odšli na pomol, kjer smo se dodobra naklepetali. Imeli smo se zelooo fino, saj smo se veliko smejali. Skoraj ob polnoči smo odšli z učiteljicami v marino, kjer smo se v kopalnici uredili in pripravili za spanje.

Nedelja, 18. 9. 2016

To prvo noč na barki je zelo deževalo in grmelo. Skoraj nič nismo spali. Zjutraj smo se zbudili in si umili obraz in zobe . Nato smo se preoblekli iz pižam v oblačila in pojedli zajtrk. Za zajtrk smo imeli ruski bife. Čez nekaj časa smo odjadrali na naslednjo postajo – marino Frapa v Rogoznici. Med vožnjo smo pletli zapestnice. Ko smo bili že skoraj na cilju, smo se še ustavili in se kopali. Bilo je zelo zabavno. Ko smo pristali v marini Frapa, smo jedli nedeljsko kosilo – pohanega piščanca, pire krompir in grško solato. Nato smo šli po drugih barkah poiskat pare z istimi barvami zapestnic. Spoznali smo veliko novih prijateljev. Potem pa nam je učiteljica Nina pokazala, kje je kaj. Po ogledu smo se odločili, da gremo na sladoled. Odšli smo v trgovino. Čez nekaj časa se je začela proslava . Ko se je končala, smo odšli v disko. Tam smo spoznali veliko novih obrazov, nastale so prve simpatije, veliko smo plesali, peli in uživali. Tudi učiteljica Nina je zelo dobro plesala. Po nekaj urah smo se umili in oblekli v pižame . Ko smo se uredili, smo odšli nazaj na jadrnico in se odpravili spat. Komaj sem zaspala, ker se mi je cel film današnjega dne vrtel po glavi.

Ponedeljek, 19. 9. 2016

Jutro se je prehitro pričelo. Iz marine Frapa smo se odpravili na otok Šolta. Tam smo imeli predstavitev skupin, modno revijo in krst. Naša posadka iz barke Marta X je bila oblečena v kostume domine. A to ne navadne domine. Bili smo domine Marka Pola, katere je v 15. stoletju iz Kitajske prepeljal v Evropo, da so si z njimi na gradovih in samostanih krajšali plemiči čas, saj je bilo kartanje takrat prepovedano. Po predstavitvi smo imeli krst. Na našo ladjo je prišel Pozejdon s spremljevalcema piratoma in nas poškropil z vodo. Imeli smo tudi palačinka party in smo jedli palačinke s čokolado in marmelado. Bilo je super. Potem smo začeli z diskom na prostem, malo smo plesali in se veliko pogovarjali. Po nekaj urah je bilo konec zabave, ker je bila ura že pozna. Odšli smo se uredit v skupne kopalnice in potem spat. Bilo je krasno, spoznali smo veliko prijateljev in upam, da ne izgubimo stikov.

Torek, 20. 9. 2016

Zbudili smo se v marini Maslinica na otoku Šolta. Peljali smo se iz Šolte v Kaštele pri Splitu. Med vožnjo smo se ustavili in se kopali, nekateri smo se vozili tudi s čolnom. Ko smo se nehali kopati, smo se sončili na premcu. Potem smo pristali v Kaštelih , tu smo se spet dobro najedli. Imeli smo restan krompir, čevapčiče in solato. Potem smo risali našo unikatno zastavo. Ko smo do konca izdelali zastavo, smo jo odnesli na jadrnico in jo dali skiperju Ivu, ki jo je s ponosom izobesil na jambor. Učiteljica Nina nas je peljala na sladoled . Ko smo ga pojedli, smo si šli delat tatuje. Bili smo tudi na ogledu Kaštele. Kmalu smo dobili vsak svojo priponko. Poiskati smo morali svoj par – obiskali smo skoraj vseh 118 jadrnic. Nekateri smo bili uspešni, drugi malo manj. Zvečer smo imeli piknik na plaži, kjer so igrali na bobne in plesali. Čez nekaj ur je bil že čas za spanje, tako da smo se počasi uredili in odšli spat. Bilo je super.

Sreda, 21. 9. 2016

Zjutraj smo se zbudili in se najprej uredili. Potem smo se oblekli in začeli z »mirnomorjevskimi« igrami. Najprej smo si podajali vodo nad glavo, potem smo se učili igrati na bobne ter oživljanja človeka z rokami in aparatom defibrilatorjem, napeli smo balon in se igrali nekakšno igro, izdelali smo si značke, premagovali ovire v invalidskih vozičkih,… Po igrah smo si lahko šli napravit še več tatujev. Nato smo šli na jadrnico in imeli predavanje in izpit za jadrnico. Vsi smo izpit več kot uspešno opravili. Pozneje se je začela predstava, nastopalo je kar nekaj ljudi, po predstavi smo imeli disko . Zabavali smo se, se pogovarjali in se imeli super. Na koncu diska smo se umili in ko smo bili vsi urejeni, smo šli na jadrnico in se še pogovarjali, nato smo končno zaspali.

Četrtek, 22. 9. 2016

Zgodaj zjutraj smo se zbudili in se uredili. Čez nekaj časa smo odpluli iz Kaštela v formaciji, vseh 118 jadrnic skupaj. Ko so po radijski postaji pričeli z odštevanjem, smo vsi udeleženci Mirnega morja pričeli trobiti na trobe, ki smo jih dobili. Po končanem skupnem delu na morju se nas je 7 jadrnic odpravilo na otok Prvič . Pluli smo kar nekaj ur. Ko smo pristali, smo se šli kopat. Ko smo se kopali, smo čisto ob obali videli hobotnico. Proti večeru smo odšli na dolgi sprehod v sosednjo vas in na sladoled . Zvečer smo šli na sprehod in ko smo prišli nazaj, smo šli sedet na pomol. Potem sta prišla Rok in Matej iz barke 92. Dolgo smo se pogovarjali in med nekaterimi so začele preskakovat iskrice. 😉 Pozno zvečer smo povečerjali, se šli uredit in spat.

Petek, 23. 9. 2016

Zjutraj smo se zbudili v sončen dan. Uredili smo se in pozajtrkovali. Ker je danes predzadnji dan našega popotovanja, smo pomagali urediti barko. Ko smo hoteli odpluti iz Prviča, se nam je pokvaril motor barke in obtičali smo pred obalo. Veliko drugih bark nam je pomagalo, Angleži so nas privezali na pomol, skupina mladih Slovencev je odšla z maskami pod našo barko. Ugotovili smo, da smo se zataknili na sosednji muring. Kar dve uri smo potrebovali, da so nam spet usposobili barko. Končno smo začeli pluti, a z dvourno zamudo. Kljub temu nas je naš skiper Ivo peljal na otok Vergada, kjer smo še zadnjič uživali v plavanju. Voda je bila mrzla, ampak tako čista, da je bilo super. Za kosilo smo imeli gobovo juho in veliko sladkarij. Po kosilu sva odšli z Natalijo ležat v gumenjak na barki. Ker je zunaj zelo pihalo, smo v salonu dolgo igrali Activity. Končno smo prispeli v Sukošan, natočili gorivo, jadrnico privezali v matični marini in se zabavali z učenci OŠ Kamnica. Ta dan je spet prehitro minil.

Sobota, 24. 9. 2016

Zjutraj smo se najprej uredili in oblekli. Nato smo spakirali prtljago do konca. Ko smo spakirali, smo vso prtljago odnesli ob pomol . Ko je prišel avtobus, smo se poslovili od naših prijateljev. In tako smo se odpravili na avtobus. Med vožnjo smo se pogovarjali in poslušali pesmi. Peljali smo se zelo dolgo. Najprej smo odložili tiste, ki so bili iz Ptuja in nato tiste, ki so bili iz Slovenskih Konjic. Ko smo odložili vse, smo se odpeljali v Maribor in si vzeli prtljago iz avtobusa. Poslovili smo se in se polni vtisov odpeljali domov.
Bilo je lepo in zagotovo bi tako dogodivščino še ponovila.

Amadeja Fideršek, 8. b

Ko sem izvedela, da bom odšla na jadranje, sem se tega zelo veselila, ker imam rada morje in še nikoli nisem jadrala.
S starši hodim vsako leto na morje v apartma, ampak je jadranje čisto drugačno doživetje. Zelo mi je bila všeč vožnja z jadrnico in to, da nam je skiper dovolil usmerjati jadrnico. Všeč mi je bilo tudi druženje z drugimi otroki iz drugih jadrnic, družabne igre in disko. Spoznala sem veliko novih prijateljev in upam, da bomo ostali v stikih. Zelo v redu in zabavni so bili učitelji in učiteljice ter skiperji. Na jadranju sem se imela zares zelo, zelo lepo in bilo je zabavno. Če bo mogoče, bi rada še kdaj jadrala na mirnem morju.

Rebeka Vesenjak, 8. b

17.9.
Danes smo se dobili pri Osnovni šoli Gustava Šiliha. Ko smo prtljago dali v avtobus, smo se z avtom odpravili na morje. Ko smo prišli v Marino, smo iskali našo jadrnico Marto x. Dokler smo čakali na kombi, smo imeli eno uro prostega časa in smo se odpravili iskat sladoled. Ko smo obupali nad iskanjem sladoleda, smo se odločili, da gremo na pijačo. Ravno takrat je prišel kombi in je pripeljal naši dve punci iz OŠ Kamnik, Pio in Natalijo. Ko smo čakali na prevzem jadrnice, smo šli po sladoled. Jadrnica se nam je zdela zelo velika. Končno smo šli lahko na jadrnico. Zvečer smo šli na sprehod, tam smo se bolje spoznali in se zabavali.

18.9.
Danes je drugi dan. Zjutraj smo se zbudili in hitro po zajtrku smo se iz Biograda peljali v Marino Frapa. Pluli smo šest ur. Med vožnjo nam je bilo precej dolgčas in smo se odločili, da bomo pletli zapestnice . Ko smo prispeli, smo se šli kopat. Skakali smo iz bark. Po kopanju smo imeli kosilo in po kosilu nam je učiteljica Nina pokazala, kje je wc, tuš in kje bomo imeli prireditev in kje bo disko. Sami smo se odločili, da gremo na sladoled. Po prireditvi je sledil disko, v disku smo plesali in po disku je zelo deževalo, tako da smo morali tekati do jadrnice, se hitro stuširati in iti spat.

19.9.
Zjutraj smo se zgodaj zbudili in smo šli iz marine Frapa v Rogoznici na Šolto v marino Maslinica. Tam se nam je zelo veliko dogajalo. Med potjo smo izdelovali kostume domin. Ko smo pristali, smo se šli skopat in po kopanju smo imeli palačinka party, modno revijo in krst. Na vsako jadrnico je prišel Pozejdon in njegova dva pirata in nato smo imeli disko. Potem smo se šli tuširat in nato spat.

20.9.
Danes smo šli iz Šolte. Med potjo smo se ustavili in se kopali, nekateri smo se peljali s čolnom in ker se nam ni dalo veslati, smo poklicali učitelja Marka, ki je imel motorni čoln in nas je vlekel za svojim čolnom. Nato smo se odpeljali v Kaštele, med potjo smo sedeli na premcu. Med vožnjo smo skupinsko pluli in z barkami delali razne formacije. Ko smo prispeli v Kaštele, smo izdelali zastavo in si napravili tatuje. Nato smo šli iskat enake broške po vseh jadrnicah. Zvečer smo imeli skupinski piknik na plaži. Pozno smo zaspali.

21.9.
Zjutraj smo se zbudili in smo imeli zajtrk in takoj so sledile igre. Trajale so štiri ure. Bile so zelo smešne in zabavne. Čas je zelo hitro minil. Dobili smo obeske, na njih je pisalo Mirno morje. Po opravljenih igrah in po kosilu smo odšli na splitsko plažo. Zvečer je sledila prireditev vseh udeležencev letošnje regate in po prireditvi disko na prostem. Dan je minil prehitro.

22.9
Danes smo zgodaj zjutraj vstali. Vozili smo skupinsko vse barke celotne flote miru. Na barko smo dobili piščali in smo piskali. Bilo je zelo glasno. Nato smo se poslovili in vsaka barka se je odpravila proti svoji marini. Ko smo prispeli na otok Prvič smo odšli na plažo in na sladoled Proti večeru smo se sprehodili do kraja Šapurine. Dolgo smo hodili. Zvečer smo se družili z vrstniki iz drugih bark. Sedeli smo na pomolu in se dolgo pogovarjali. Vsi so bili super.

23. 9.
Ko smo se zbudili in najedli, smo želeli odrinit iz otoka Prviča, a se nam je muring zataknil v motor. Pomagalo in reševalo nas je veliko ljudi in štirje potapljači. Ko so končno usposobili motor, smo začeli pluti. Pluli smo 4 ure. Popoldan smo se ustavili na Vergadi, kjer so se ostali že kopali. Pridružili smo se jim. Kopali smo se vsi. Morje je bilo zelo slano in kristalno čisto. Popoldan smo se vozili še 4 ure. Ker je bil velik veter in valovi, smo v salonu igrali družabne igre. Skiper Ivo, koskiperka Katarina in učiteljica Nina pa so krotili jadrnico. V Sukošanu smo natočili gorivo, počistili jadrnico in pristali v marini. Spakirali smo si stvari in se družili s fanti in dekleti iz sosednje jadrnice.

24. 9.
Zadnji dan sem se zelo slabo počutil, ker smo že šli domov. Ko smo se zgodaj zbudili, smo na hitro pojedli zajtrk, saj smo takoj morali odnesti vse stvari iz barke, saj smo ob 8.00 že imeli check-out. Nato smo še zadnjič šli na sladoled in ko smo se še zadnjič slikali, je že prispel avtobus in smo morali znositi vse stvari v prtljažnik avtobusa. Sledil je najhujši del, ko sem se moral posloviti od obeh prijateljic iz Kamnika. Oni so namreč odšli s kombijem. Ko sem se poslovil od prijateljic, mi je bilo zelo hudo in celo pot sem se zelo slabo počutil. Med vožnjo sem si pisal sporočila z obema puncama iz Kamnika, Pio in Natalijo. Na avtobusu sem se najbolj razveseli, ko sem izvedel, da dobimo lepe misli, ki smo si jih morali napisati zadnje dni. Komaj sem čakal, da dobim te misli. Dolgo smo se vozili. Dobil sem jih ob odhodu pred avtobusom v Mariboru. Ko sem jih dobil, jih še nisem prebral. Šele ko sem prišel domov, sem jih v miru prebral v svoji sobi, takrat mi je bilo malo bolje pri srcu, ker sem dobil same lepe misli, a kljub temu mi je bilo hudo, ker ju bom zelo pogrešal. Mogoče ju še kdaj srečam. Komaj čakam, da napoči ta dan! Nikoli ju ne bom pozabil.
To potovanje je bilo zelo lepo in nepozabno, zato se zahvaljujem učiteljici Nini, da me je vzela zraven in vsem sponzorjem, ki so mi to potovanje omogočili.

Žan Črnčič, 8. a

V petek, 14. oktobra 2016, smo se učenci 9. a in b razreda odpravili na izlet na Primorsko.
Skupaj z razrednikoma smo se zjutraj odpeljali proti našemu cilju, ki je bil v Ljubljani. Po prihodu v Ljubljano smo se srečali z našo vodičko Niko, ki nas je popeljala na karting. Vozili smo se v skupinah po štiri in s tem izgubili več časa, kot smo pričakovali, ampak je bilo nepozabno in med nami se je nabralo kar nekaj navdušencev, ki bi z veseljem še enkrat poskusili. V vožnji je bil najboljši učitelj Primož in nas vse premagal.
Po zabavnem kartingu smo bili namenjeni nadaljevati našo pot na Primorsko, kjer bi se preizkusili v paintballu. Na žalost pa so nam sporočili, da je proga mokra in smo morali spremeniti naše načrte. Vodička se je res potrudila, ko je preurejala potek dneva in dodala še bowling. Najprej pa smo lahko dve uri uživali v kopanju v aquaparku Žusterna. Po kopanju pa smo se odpravili na bowling, kjer smo si lahko naročili tudi pice. Ena ura je hitro minila in čas je bil, da se odpravimo nazaj v Ljubljano. Tam pa smo se ustavili tudi v Koloseju, kjer smo si pogledali film Genialci. Ob filmu smo zelo uživali in priporočamo vam, da si ga ogledate, če se želite pošteno nasmejati. Po končanem filmu smo se vrnili domov z veliko nepozabnimi spomini.
Izlet je bil zanimiv in zabaven, hkrati pa smo zelo veseli, da nam žalostno vreme ni pokvarilo našega dneva.

Eva Zelnik, 9. a

V sredo, 5.10.2016, smo imeli športni dan. Učenci od 6. do 9. razreda smo se zbrali pred šolo ob 7:30 in počakali svojega razrednika. Potem smo učenci 6. in 7. razredov odšli v telovadnico, kjer nas je čakal zanimiv poligon. Sestavljen je bil iz različnih ovir za preskakovanje in plezanje. Učenci 8. in 9. razredov pa so odšli na pohod. Okrog desete ure smo se zamenjali in smo se mi odpravili na pohod čez Dupleški vrh. Na koncu Dupleškega vrha smo se ustavili in pomalicali. Ko smo prišli v šolo, smo šli na kosilo in počakali na druge dejavnosti.

Lara Klemenčič in Ema Bračko, 6.a

V petek, 7.10.2016, smo se učenci 9. a razreda in nadarjeni učenci odpravili na ekskurzijo, ki nam jo je brezplačno organizirala Zveza veteranov vojne za Slovenijo Maribor.
Ob pol osmih smo se z avtobusom odpravili v Maribor, kjer se nam je pridružil gospod iz Zveze veteranov vojne za Slovenijo Maribor in nadaljevali pot do mejnega prehoda Holmec. Po poti smo izvedeli veliko zanimivosti o krajih, skozi katere smo se peljali, saj ima gospod, ki se nam je pridružil, veliko znanja in mi smo mu z veseljem prisluhnili. Najprej smo se ustavili na Poljanah na Koroškem in si ogledali kip Svobodi in miru ter izvedeli, čemu je bil postavljen in kaj predstavlja.

Nato smo pot nadaljevali do mejnega prehoda Holmec, kjer smo spoznali gospoda Praporja, ki je preživel vojno za Slovenijo in nam je zaupal svojo zgodbo. Od njega smo izvedeli, kaj se je tam dogajalo med vojno in prav vsi smo osupnili, ko nam je povedal, da je bil ustreljen in ga je zadelo 17 delcev ročne bombe in še danes živi. Pokazal nam je tudi tablo, ki ga je skupaj z drugimi veterani postavil v spomin dvema žrtvama med vojno.

Lepo smo se mu zahvalili, da je z nami delil to žalostno a žal resnično zgodbo o dogajanju med vojno za Slovenijo in se odpravili nazaj po naši poti. Ustavili smo se še v vojnem muzeju v Mariboru in si ogledali ostanke streliv, bomb, pušk in ostale vojaške opreme med vojno.

S tem se je naša ekskurzija končala in zagotovo nam bo še dolgo ostala v spominu.

Eva Zelnik, 9. a

V petek, 23.9.2016, je kot vsako leto v šoli potekala trgatev.

Imeli smo skrajšane ure in ob enajstih smo se zbrali pred šolo. Najprej smo obrali grozdje in harmonikaši so nam nekaj zaigrali. Potem so učenci naše šole prikazali ličkanje koruze, čiščenje buč, luščenje fižola in izdelavo jabolčnika ali tukle. Nato nam je zapel še otroški pevski zbor in ljudske pevke KUD Brezner Tonček Korena.

Po končani trgatvi smo se vrnili v razrede in nadaljevali s poukom.

Larisa Vauhnik, 8.b in Karolina Pernek, 6.a

V torek, 20.9.2016, smo se z neobveznim krožkom umetnosti odpravili že na 27. Pikin festival v Velenju.

Okoli prve ure popoldan nas je na parkirišču pred šolo čakal avtobus. Skupaj smo se vsi učenci umetnosti z učiteljicama vkrcali v avtobus. Do Velenja, kjer poteka Pikin festival, smo se vozili približno eno uro.

Ko smo prispeli, nas je na parkirišču pričakala naša vodička Pika Maruša. Skupaj smo se najprej odpravili na gusarsko ladjo, takoj zatem pa še v Mini Zoo, kjer smo videli kozice, papige, črnega prašička, veliko želvo, tri majhne zajčke, dva ponija, Pikinega konja in veliko sovo. Po ogledu Zoo-ja smo odšli iskat zaklad. Našli smo steklenico, v kateri je pisalo: »Največji zaklad v življenju je prijateljstvo in veselje.« S tem smo se seveda vsi strinjali. Nato smo zavili še na umetniško četrt, kjer smo izdelovali iz gline, risali na les, igrali glasbila, plesali ter si ogledali še garderobo igralcev in plesalcev.

Ko smo se sprehajali po Pikinem mestu, smo zavili še v mestno hišo, kjer smo se udeležili številnih zanimivih delavnic ter v lepotni salon, kjer smo izdelovali nakit ter veliko drugih stvari. Obiskali smo tudi Pikino hišo, Vilo Čira Čara, in si v njej ogledali vse prostore, v katerih živi Pika s Fickom in njenim konjem.

Kasneje smo se udeležili še tečaja sambe in skupaj plesali na zanimive ritme. Ker smo bili že vsi malo lačni, so nam zadišale “čalapinke”. Bile so slastne. Vsi smo bili žalostni, ko je učiteljica naznanila, da je čas za odhod proti domu. Ko smo že sedeli v avtobusu, se je od nas poslovila še Pika Maruša in vsi smo se ji prisrčno zahvalili. Iz avtobusa smo ji še pomahali in že smo se odpravili proti domu.

Tisti dan je minil zelo hitro in zelo smo se zabavali. Če Pikinega festivala še niste obiskali, vam vsi, ki smo bili tam, lahko zagotovimo, da je zelo zabavno in ga definitino morate obiskati, saj je Pikin festival nepozabno doživetje za vsakega obiskovalca.

Lia Horvat Zupančič in Ajda Rojko, 6.a

V petek, 24. 6. 2016, se je izteklo še eno šolsko leto. Učenci so se pred dolgimi in brezskrbnimi počitnicami poslovili drug od drugega tudi s proslavo, na kateri se je vsak razred predstavil. Objavljamo fotografije in opise razredov tretje triade – od 6. a do 8. b.

6.a smo najbolj poznani po tem, da smo zanimivi, živahni in zabavni. Najraje imamo športno, geografijo in likovno. Med seboj smo povezani in se dobro razumemo.
V spomin so se nam najbolj vtisnile proste ure, metanje vodnih balonov in seveda odmori.
Med počitnicami si želimo čim več morja in druženja, za prihodnje šolsko leto pa čim manj ocen.

6.b smo najbolj poznani po tem, da smo med seboj zelo povezani, se dobro razumemo in se radi zabavamo. Najbolj uživamo ob dnevih dejavnosti. Seveda imamo radi tudi pouk. Najraje imamo slovenščino, angleščino in športno vzgojo.
V letošnjem letu smo uživali vseh 10 mesecev, najbolj pa se nam je vtisnila v spomin jesenska ekskurzija v Maribor in zaključna ekskurzija v Logarsko dolino.
Med počitnicami si predvsem želimo zabave in druženja, v prihodnjem šolskem letu pa veliko zabave in lepih ocen.

7. a. smo najbolj poznani po tem, da smo najmanjši razred na šoli, a smo kljub temu precej živahni, predvsem med odmori. Najraje imamo športno in glasbo. Med seboj se dobro razumemo in znamo držati skupaj, včasih pa se tudi skregamo.
V letošnjem letu se nam je najbolj vtisnila v spomin šola v naravi v Fiesi, kjer smo resnično uživali, še posebej zadnji večer, ko smo imeli disko. Všeč nam je bil tudi šolski disko, ki so ga organizirali 9. razredi in vsi dnevi dejavnosti.
Med počitnicami si želimo predvsem počitka, da bomo dobro pripravljeni na novo šolsko leto. Upamo, da bodo počitnice čim dlje trajale. V prihodnjem šolskem letu si želimo manj domačih nalog in več dni dejavnosti.

7. b smo najbolj poznani po tem, da se radi udeležujemo športnih prireditev in tako imamo tudi vsi najraje športno pa tudi glasb0.
Med seboj se večinoma kar v redu razumemo, včasih se tudi skregamo, a se hitro pobotamo.
V letošnjem letu se nam je najbolj vtisnila v spomin šola v naravi. Najbolj smo se zabavali, ko smo se v športnih igrah in drugih tekmovanjih spopadli z učenci Osnovne šole Bovec.
Med počitnicami si najbolj želimo počitka, zabavnih dogodkov ter druženja, v prihodnjem šolskem letu pa manj učenja in manj pouka.

8.a smo najbolj poznani po našem Ginku, ki smo ga skupaj posadili pred šolo, zelo radi prostovoljno pomagamo drugim, se vključujemo v razne projekte, smo zabavni in komunikativni, zato se dobro razumemo z vsemi razredi.
Všeč so nam predmeti pri katerih se lahko sprostimo in spoznavamo nove stvari na drugačne in zabavnejše načine. Kot razred smo vsako leto bolj navezani drug na drugega, imamo se zelo radi in smo pravi prijatelji.
V letošnjem letu se nam bo najbolj vtisnil v spomin zanimiv pripetljaj našemu sošolcu. Med odmorom, ko smo bili vsi v razredu, se je spotaknil in si na robu table raztrgal kavbojke in spodnjice. Cel razred se je ob tem pošteno nasmejal.
Počitnice si želimo preživeti čim bolj mirno in sproščeno z veliko druženja, saj se bomo kot razred še bolj povezali in s skupnimi močmi lepše in lažje preživeli naslednje leto. V naslednjem šolskem letu si želimo lepe medsebojne odnose, veliko uspeha in še več sodelovanja v projektih, ki nam pomagajo spoznavati nove ljudi in kulturo sveta na zabavnejše načine.

8. b smo najbolj poznani po živahnosti in ukvarjanjem s športom. S ponosom lahko povem, da so naši fantje letos organizirali šolsko ligo, na kateri so tudi osvojili 1. mesto. To je dogodek iz letošnjega leta, ki se nam bo vsem najbolj vtisnil v spomin.
Med vsemi predmeti imamo najraje športno, likovno in glasbo. Med seboj se dobro razumemo in si velikokrat priskočimo na pomoč.
Med počitnicami si želimo predvsem spočiti in uživati, v prihodnjem letu pa je želja vseh nas, da bi se kar se da zabavali in doživeli nepozabne skupne trenutke.

Na OŠ Duplek se je odvijal turnir v nogometu. Na idejo so prišli učenci 8. b, pri organizaciji in izvedbi pa sta jim pomagala učiteljica Barbara Ivančič in učitelj Primož Kramberger. Učenci organizatorji so bili Tibor Roj, Jure Kores in Nino Kukovec.

Tekmovali so vsi dečki od 6. do 9. razreda ter si sami izbrali ime ekipe. Tako so se pomerili:
1. DUPLEŠKI SLAVČKI (6. a)
2. DUNAJSKI ŠNICLI (6. b)
3. JABOLČNI ZAVITKI (7. a)
4. TOPLOVODARJI (7. b)
5. EKIPA ZA ŠTEVILO (8. a)
6. MASTNI DEČKI (8. b)
7. BAD BOYS (9. a)

Na tekmah so sodili:
1. Jure Kores, 8. b
2. Tibor Roj, 8. b
3. Nino Kukovec, 8. b
4. Lan Damiš, 7. b
5. Žak Jesenik, 7. b

Tekme so potekale med prostimi urami na šolskem igrišču. Največji derbi je bil med ekipama Mastni dečki in Bad boys, ki se je končal z izidom 2:0. Kot zmagovalci se bodo Mastni dečki borili proti učiteljem. Kdor zmaga, bo šampion.

Vsi učenci so se tekem z veseljem udeležili, vendar je prišlo med nasprotnimi ekipami do kar nekaj nepotrebnih sporov, tudi na zadnji tekmi je bilo precej napeto.

O turnirju sem se pogovarjal z Ninom A. Kukovcem, enim izmed organizatorjev in članom zmagovalne ekipe.
1. Kako se počutite kot zmagovalci?
Nino: Zelo sem vesel in ponosen. Vem, da smo najboljši.

2. Kako ste se počutili pred velikim derbijem?
Nino: Bili smo živčni, vendar optimistični in smo vedeli, da bomo zmagali.

3. Boste premagali učitelje?
Nino: Seveda jih bomo.

4. Je bila organizacija težka?
Nino: Ne, imeli smo idejo in jo izpeljali.

5. So sodniki imeli kaj težav z navijači in igralci?
Nino: Da, saj se velikokrat niso strinjali s sodnikovo odločitvijo.

6. Nekateri so mnenja, da zadnje sojenje ni bilo pošteno in je bilo sojeno v korist Bad boysov.
Nino: Da, saj so bili igralci fizično močnejši od sodnika, zato se jih je bal.

7. Je moral kdaj sodnik med pretepom igralcev posredovati?
Nino: Da, na dveh tekmah – med Jabolčnimi zavitki in Ekipo za število ter na finalni tekmi.

8. Kaj meniš o vašem golmanu, ki je prejel najmanj golov?
Nino: Klemen je odličen glede na to, da en teden pred tekmo ni vedel nič o branjenju, vendar je imel zelo dobro obrambo.

9. Bi rad kaj povedal kaj vašim navijačem?
Nino: Hvala za podporo in dobro vzdušje. Upam, da bo tako tudi proti učiteljem.

Hvala za tvoj čas.

Maj Garb, 6. b

Na Osnovni šoli Duplek smo kot vsako leto sklicali šolski parlament. Tako smo se predstavniki šolskega parlamenta (od 6. do 9. razreda) srečevali vsako sredo v januarju in februarju prvo šolsko uro.

Letošnja tema šolskega parlamenta so bile pasti mladostništva. Vsako uro smo se pogovarjali in debatirali o tem, kakšne pasti poznamo, kako jih prepoznati in kako bi jih odpravili. Nato smo med desetimi predstavniki volili tri, ki so se 25. marca 2016 udeležili zasedanja šolskega parlamenta v prostorih ZPM v Mariboru. To smo bili Doroteja Čeh, Mitja Ornik in Ajda Lobenwein.

V prostorih ZPM, kjer je potekalo srečanje šolskega parlamenta osnovnih šol okolice Maribora, so nam prostovoljci predstavili potek zasedanja, nato pa smo se razdelili v skupine in debatirali o določenih temah za našo skupino. Nato je vsaka skupina svojo temo predstavila ostalim skupinam. Na koncu smo izmed sedmih skupin izbrali pet predstavnikov, ki so kasneje predstavljali Maribor na zasedanju šolskega parlamenta v Ljubljani.

Neizmerno smo uživali, saj smo imeli edinstveno priložnost spoznati, kako potekajo zasedanja v parlamentu.

Doroteja Čeh, 9. a