Mrož

Mrož gre ob sobotah čisto zares
po sprehodu v disko in na ples.

V disku srečal je Ribo,
ko je iskal Bibo.
Riba v njega se je zaljubila,
ker je poljub dobila.

Mrož v disku dobil je drisko.
Driska Mroža je osramotila,
Riba pa se v njega nikoli več ni zaljubila.

Mrož je tekel v hotel,
kjer se je v usedel na fotelj.
Na televiziji je videl Bibo,
ko je mislil na Ribo.

Biba in Mrož sta se poročila
in srečno otroka povila.
Mrož pa nikoli ni povedal Bibi,
kaj se je zgodilo v disku,
ko je dobil drisko.

Snežinka

Prva snežinka pade na tla
in že se začne pravljica.
Snežake zdaj že gradimo,
zraven pa se zelo veselimo.

Pridi, pridi zdaj še ti,
da skupaj naredimo snežake tri.
ne pozabi se toplo obleči,
ker je zunaj mraz goreči.

Pomlad

Pomlad je zelo lepa,
ko metulj iz cveta leta.

Rožice cvetijo,
se poletja že veselijo.
Oprašijo jih metulji,
ko poletijo,
se zraven še smejijo.

Rastline pojejo ti uspavanko
nežno, lepo baladico.
Poglej skozi okno in videl boš,
kako se ti smehljajo
in vodico grgljajo.

Narava

Narava je polna glava,
včasih misli, včasih ne,
kakor pač ji je.

Šteje miške kakor ptičke,
kužke kot mucke
in pesmi in rime
kot polne mandarine.

Poglejmo zdaj to glavo naravo,
kako se bo poigrala z nami.
Razglej se in videl boš,
kako nam je na svetu všeč,
tudi če je moder planet.

Pes

S psom hodimo na sprehode,
kakor mački na love.

Z njim se veselimo
ter si življenje razvedrimo.
Zjutraj že čaka nas pred vrati,
tako da moramo takoj vstati.

Z njim se razvedrim,
a žal že v šolo hitim.
Zelo rada ga imam,
zato ga bi crkljala cel dan.

Tako je vse do večera,
dokler ne pride domov teta Eva.
Takrat se spet vse obrne,
da se pes kar poslovi
in že pred vrata odhiti.

Karolina Pernek, 7.b

Življenje nam je usojeno,
tako vsaj mislim jaz.
Še preden se rodimo,
nam je določen življenja čas.

In čeprav nam je vse v zvezdah zapisano,
lahko svojo usodo usmerjamo.
Kako v situacijah reagiramo,
in kako se za življenje borimo.

Življenje vzemimo
kot doživetje skozi leta.
Pozitivno ga živimo,
saj dobre stvari nam obeta.

So tudi padci…
Ampak, veš kaj?
Ko si na tleh,
ni druge poti kot gor nazaj.

Zakaj se bojimo njegovega konca?
Enkrat se bo pač izteklo.
Ko sekundni kazalec na nič bo obstal,
naprej ne bo več teklo.

Veliko nam ponuja,
Zato ne glej le vase.
Doživi nekaj,
da boš še zadnjo sekundo ponosen nase.

In takrat…ko bo zadnja sekunda minila…. Bomo obstajali?
Kam odšla bo naša duša?
Se v prostoru razgubila bo,
ali bo našla pot v drugo telo?

Karkoli se na koncu že zgodilo bo,
za vedno bo skrivnost.
Nihče ne ve, kako je to,
ko tvoja duša odleti v neznano.

Ajda Rojko, 7. a OŠ Duplek

Poznamo dve vrsti ljudi.
Veste kateri?
Nočne, ki spijo podnevi
ter dnevne, ki spijo ponoči.

Nočni ljudje ne marajo dela.
Zvečer okrog osme ure se zbudijo,
nato pa že zjutraj ob sedmih v postelji smrčijo.

Medtem ko so budni, radi ležijo,
nekateri pa tudi v disko hitijo.
Imajo radi nočne zabave
in če še ne veste,
vsi nočni ljudje so mile narave.

Pravo nasprotje so dnevni ljudje.
Spijo ponoči ter delajo podnevi,
imajo svoje službe
in niso preveč leni.

V posteljo gredo že ob pol osmih zvečer,
ko sonce vidimo na zahodu,
zbudijo pa se ob sočnem vzhodu.

Čeprav so ljudje drugačni,
eni dnevni, drugi nočni,
imajo vsi veliko srce,
da se svet lahko še naprej vrte.

Lia Horvat Zupančič, 7. a

Opis in oznaka osebe

Ta oseba je stara 21 let. Visoka je 153 cm. Ima dolge, temno rjave lase. Je svetle polti, ima rjave oči. Večinoma nosi kavbojke ali legice ter majice. Njena najljubša barva je roza. Velikokrat ima obute čevlje s peto, številko čevljev ima 37. Njena najljubša hrana je pica ali dunajski zrezek s krompirčkom. Živi v Limbušu, v hiši s svojimi starši. Je edinka. Hodila je na srednjo turistično šolo, sedaj pa obiskuje fakulteto. V prostem času se druži s prijatelji, gleda televizijo ali posluša glasbo. Po značaju je prijazna, rada pomaga in se zabava ter je zanimiva.

        Larisa Vauhnik, 9.b

Ta oseba je stara 14 let, decembra bo 15. Ni tako velika. Njena višina je namreč 160 cm. Ker je majhna, tudi tehta ne dosti. Težka je 48 kg. Ima čudovite lase. Njeni lasje so kot griva. Po naravi ima lase rjave, ampak si jih barva na vijolično. Obraz ima svetel. Ima bolj ovalen obraz, ampak ne preveč. Ima zelo lepe modre oči, ki kar žarijo. Nima dosti drugih posebnosti na obrazu. Ima svoj stil oblačenja. Večinoma se oblači v črno. Ko ima na sebi kaj barvitega, sem zelo začuden. Po navadi nosi »najikce«, ali »all starke«. Njena velikost noge je 38. ima tudi svoj način prehranjevanja, saj je športnica. Boksa namreč že 5 let. V svojih letih je dosegla toliko, kar enim v celem življenju ne bo. Živi v majhni vasi, imenovani Veržej. Živi z mamo, očetom in njenim bratom. Njena družina je zelo prijetna. Poklica še nima, saj še hodi v šolo. Odločila se je za nadaljevanje šolanja v smeri farmacije in zdravstva. V prostem času se rada druži z mano, prijatelji in družino. Nima dosti prostega časa, saj ima dosti treningov. Je zelo prijazna.

Timi Rajh, 9. b

Z družino smo se med počitnicami odpravili v Italijo. Na plaži smo se na hitro skopali. A še zdaleč nismo vedeli, kaj se bo zgodilo potem.

Po kopanju smo zavili v italijansko restavracijo in si naročili hrano ter pijačo. Med čakanjem smo se kratkočasili z gledanjem sladic z jedilnika. Hrano so hitro prinesli. Medtem ko smo jedli, pa se je gospe, ki je sedela zraven nas, polila limonada, vendar ni delala velike panike in hitro vzela iz zavojčka papirčke. Vse bi bilo v redu, če bi tile “robčki”, bili v resnici robčki. Namesto belih papirčkov z limoninim vonjem, je iz zavojčka pritekla sluzasto rumena majoneza. Zakričala je in hitro stekla na bližnje stranišče, iz njenega krila pa je padala majoneza na tla. Bilo je veliko majoneze, tudi na njenem stolu in mizi, zato so natakarji to hitro pobrisali. Ko je prišla nazaj, je bilo vse kot prej, le rumena packa se je poznala.

Po tem dogodku vedno dobro pogledam, kaj je napisano ali narisano na zavojčku, ko gremo na izlet v druge države.

Tia Heler, 7.a

Lani, nekje sredi poletja, sem prespala pri Ajdi. Bil je zelo vroč dan, zato sva se odločili, da bova odšli na sladoled. Ajdini starši so nama dali denar in midve sva krenili na pot.

Pri Kremku sva si naročili dve kepici sladoleda in kot vedno sem sladoled pojedla prej od Ajde. Nato sva še nekaj časa sedeli in klepetali ter dobili idejo. Ker nama je ostalo nekaj denarja, sva odšli, zase in za domače, kupit nekaj sladkega. Iskali sva najcenejše čokolade in kekse. Toda vedno, ko sem že stala na blagajni, je Ajda našla nekaj cenejšega in sva šli zamenjat, da bi nama ostalo več denarja. Nato sva se nekako odločili, kaj bova kupili in odšli sva še v drugo nadstropje. Tam sva videli zelo lepo mapo, ki sva jo hoteli uporabiti za najine pesmi. Imeli sva nekaj centov premalo. Ajda je hotela vrniti čokolade, meni pa se je zdelo čudno, da bi kdo vrnil vse, kar je kupil za pol eura. Zato sem vzela v roke telefon, da bi koga od staršev prosila, da nama prinese denar. Čeprav nisem mislila resno, sem poklicala mami, oglasil pa se je oči. Vprašal je, če pride po naju in na koncu naju je peljal do Ajde.

Od vseh sva bili kregani, saj sva klicali za denar, vendar je pri tem tudi nekaj dobrega. Skupaj sva naredili to nezgodo in ugotovili, da ni pametno kupovati čokolade, pa če se ti še tako lušta.

Lia Horvat Zupančič, 7.a

Nekoč je nekdo rekel: “Če misliš, da je branje knjig dolgočasno, jih bereš narobe.”

Ja. To je resnica. Toda nas šest ne misli, da so knjige dolgočasne… Me, Ajda, Mia, Melanie, Ema, Karolina in Lia, učenke 7. razreda, v knjižnici opravljamo prostovoljno delo vsak četrtek in petek prvo šolsko uro. Naučile smo se opravljati različna dela v knjižnici. Znamo razvrščati in izposojati gradivo ter ga razporejati po knjižnih policah. Počutimo se zelo odgovorno, saj imamo neke vrste službo. Hkrati pa je delo v knjižnici zelo zabavno, čeprav nam ni všeč, da moramo govoriti tiho. Pomagale smo pri postavitvi razstave Umetniki sezone. Ob dnevu šolske knjižnice smo tudi pripravile ure v knjižnici starejšim učencem. Čeprav smo za nekatere “piflarke”, imamo to prostovoljno delo zelo rade in vsak teden komaj čakamo, da se zjutraj ponovno družimo med knjigami.

Če hočete, da vam knjige izposodimo učenke ali želite pomoč svojih vrstnic pri izbiri knjige, obiščite v knjižnico v četrtek ali petek prvo šolsko uro.

Lia Horvat Zupančič, 7. a