Arhivi Kategorije: Nerazvrščeno

Lovec

Nekoč je živel lovec,
ki je imel en sam novec.
Živel je v puščavi,
v daljni daljavi.

Ni bil bogat,
a imel je novec zlat.

Ko nekega dne šel je na lov,
našel je poln cekinov rov.

Imel je hčerko,
ki jo je hotel nagraditi
z veliko proslavo
in jo s tem razveseliti.

Priredili so zabavo
in najboljšo predstavo,
v neskončno daljavo.

Ajda Rojko in Lia Horvat Zupančič, 6.a

Zaljubljeni Mrož

Ko se je Mrož na plaži zaljubil
v mladenko Ribo,
jo je hotel osvojiti
in s poljubom nagraditi.

A imel je težavo,
ne malo,
za veliko državo.

Ni bil všeč mladenki,
mladi manekenki,
zato se je odločil,
da se bo z njo poročil.

V soboto ji je čisto zares
sledil čez morje
na disko in ples.

Z njo je hotel
zaplesati valček,
a osramotil se je kot palček.

Že je sonce
prišlo na dan,
naš junak
je postal prvak.

Rešil jo je pred jeguljo,
staro kraljico,
zdajšno tatico
in tako je poljub dobil,
že čez teden se je poročil.

Lia Horvat Zupančič, 6. a

Križišče – Pesmi po vzoru Ferija Lainščka

Nina
se
rima kot malina.
Nina malina
kot
Ana banana.
Lisica tatica,
Merkela labela.
Rima
se
kot
deda medveda,
slikar kipar.
Če
napišeš rimo na m,
si zmagal
v
rimah.

ANA ŠOHAR LORENČIČ, 3. C

Ana
banana.
Špela
marela.
Nuša Maruša.
Patrick kvadratnik.
Simona
limona.
Nikolina
Marina.

IAN HLEBIČ, 3. C

Špela marela
v
šoli
sedela,
se veliko učila,
poštevanko se je naučila
in
zelo
lepo
je
pela,
omela je tla,
počistila je smetišče,
ki
je
izgledalo
kot
svetišče,
a je bilo kopališče.
Paglavcev je bilo povsod,
ker
je
to
žabji
rod.

ANAMARIJA MURAUS, 3. C

Na
križišču
semafor
stoji,
avte ustavlja in se smeji.
Na prehodu pešec hiti,
zelena
luč
zdaj
gori.

EDVARD ČEPELNIK, 3. c

Po poteh gorskega zdravnika

V petek, 30.9.2016, smo se ob 4:15 z avtobusom odpeljali proti Tirolski, kjer snemajo priljubljeno serijo Gorski zdravnik.

Vožnja je bila zelo naporna, saj smo se vozili dolgih 7 ur. Ko smo prispeli, smo se sprehodili do ambulante doktorja Martina Gruberja. Po poti nas je spremljala prečudovita narava, vse hiše so bile okrašene in travniki polni prečudovitih cvetlic. Ko smo prišli do ambulante, smo videli, da tam snemajo 10. sezono te serije in zato smo morali biti zelo tiho. A na žalost so snemali v ambulanti, zato igralcev nismo videli v živo. Nismo si mogli ogledati ambulante, saj je bil vstop prepovedan. Ko smo se načakali, smo odšli proti avtobusu, ki nas je odpeljal do glavnega trga. Tam smo si ogledali gostilno, vodnjak, cerkev in pokopališče. Čez približno 20 minut nas je avtobus odpeljal do smučarskega centra Kitzbuhel, kjer smo imeli čas za kosilo in nakupovanje spominkov. Ob 14:00 smo se odpeljali do jezera Zell am See, ki je eno najbolj čistih jezer v Evropi, tudi tam smo imeli dovolj časa za nakup spominkov. Potem pa nas je čakala vožnja nazaj domov.

summer_lake

Ta izlet je bil zame nepozaben, saj sem videla, kje snemajo mojo najljubšo serijo in ker sva z mamo imeli dan za punce. ZELO SEM UŽIVALA!!!

Ema Bračko, 6. a

Prvič v Postonjski jami

Nekega lepega dne smo se odpravili v Postonjsko jamo z mojo prijateljico Kajo.

Pred vhodom v jamo smo se zbrali in počakali vodiča. V notranjost jame nas je odpeljal vlakec. Vozili smo se 15 minut. V jami nam je vodička razlagala o jami in nastanku jame. Jamo je naredila reka Pivka in to 3 plasti. Najvišjo in srednjo je že naredila, najnižjo pa še dela. Povedala nam še je, da kapniki in stalaktiti zrastejo v eni minuti en milimeter in ko so dovolj dolgi, se združijo in rečemo jim stalagmiti. Če se ga dotakneš, neha rasti in se na njih naredi mah. Jamo so našli okoli leta 1890. Ko so se bojevali v vojni, so jo uporabljali, zato je na stenah črno. V Postonjski jami nastopajo znane osebe. V Postonjski jami lahko tudi vidiš jajčeca in človeške ribice. Na koncu je trgovina in si lahko kupiš spominke.

Ogled smo zaključili z vožnjo z vlakcem. Bil je najboljši izlet.

Lara Klemenčič, 6.a

Počitnice v kampu

Med letošnjimi počitnicami smo odšli kampirat s prikolico. Odšli smo za pet dni, vozili pa smo se tri ure. Ko smo prišli, smo najprej postavili šotor in prikolico, nato pa smo se prijavili na recepciji.

Ker je bilo vroče, smo se že prvi dan kopali. Voda je bila prijetna, a ko smo stopili vanjo, nas je čakalo neprijetno presenečenje. Dno ni bilo kamnito, peščeno ali travnato, bilo je blatno in resnično si imel občutek, da hodiš po živem pesku, saj sem se ves čas pogrezala vanj. Pogledat smo šli, če je na drugi strani obale kamnito dno. Na našo srečo je bilo. Odločila sem se, da zaplavam. Čakala meje še ena groza – videla sem meduzo, v paniki sem plavala nazaj do obale. Tam sem videla isto meduzo. Snela sem si masko in jo ulovila. Bila sem radovedna, zato sem se je hitro dotaknila. Ni me spekla. Zvečer smo odšli lovit ribe. Rib sicer ni bilo, videli pa smo velikanskega raka, bil je približno tako velik kot moja glava in prelepo sipo. Še nikoli do zdaj nisem spala v prikolici, zato je bilo toliko bolj zanimivo.

Vse ostale dni sem preživela malo manj razburljivo, ampak vseeno super. Počitnice v kampu bi z veseljem ponovila in upam, da se jih lahko ponovno veselim drugo leto.

Mia Miholič, 6.a