Jani Muhič je voditelj oddaje 24 ur na Pop TV. Ko smo obiskali POP TV, sem se z njim pogovarjala o novinarstvu in delu na televiziji.

1. Kako je biti znan v našem prostoru? Vas to v vsakdanjem življenju ovira ali vam morda kakšno stvar olajša?
Olajša malokaj, ovira pa mogoče to, da si moraš vzeti čas, ko greš v trgovino, saj te večkrat kdo kaj vpraša.

2. Kakšne so lastnosti dobrega novinarja, voditelja,urednika?
Mora razmišljati s svojo glavo in predvsem vedeti, kaj bi zanimalo ljudi. Sam mora poiskati svoje zgodbe, ki so zanimive in jih jasno predstaviti ljudem.

3. Ali pri raziskovanju in pripravi novic izveste tudi kaj, česar ne smete objaviti v javnosti?
Ne gre za to, da ne smemo. Gre za to, da morajo biti podatki temeljito preverjeni in moraš zaupati osebi, ki ti je novico povedala.

4. Na kakšen način pa izveste novice? Vam kdo pove ali iščete na internetu?
Veliko novic prinesejo novinarji, ki imajo svoje vire. Te vire pokličejo in ti jim na primer povedo, da se pripravlja neka določena sprememba v zakonu. Včasih pokličejo same inštitucije in nam sporočijo novico, včasih pripravijo novinarske konference in tam povedo, kar želijo povedati. Veliko zgodb prinesejo novinarji, zgodi pa se tudi, da ljudje sami pokličejo.

5. Kdo pa vse gre z novinarjem na teren?
Po navadi gre z novinarjem snemalna ekipa. To sestavljajo snemalec, novinar in asistent, ki skrbi za ton in svetlobo.

6. Vas je že kdo tožil zaradi kakšne trditve ali novice, o kateri ste poročali?
Tožili me še niso, so pa me že, dvakrat se mi zdi, prijavili na novinarsko častno razsodišče v okviru društva novinarjev Slovenije, kjer so tisti, o katerih sem poročal, presodili, da sem naredil napako, ker sem to javno povedal. In nato je novinarsko častno razsodišče določilo ali sem ravnal prav ali narobe. Mislim, da do zdaj še ni nobeden zmagal.

7. S kom najraje sodelujete v službi?
Z vsemi rad delam, ampak vsi smo ljudje in včasih ima kdo slab dan in z njim ni zabavno delati, priznam. Se pa sicer vsi dobro razumemo.

8. Ko vas gledamo po televiziji, ste vedno dobre volje. Ali je težko kazati vesel obraz tudi takrat, ko niste najboljše volje?
Predstavljajte si, ko se morate na silo nasmejati. Ni ravno zabavno, ampak to je moja služba in moram pozabiti vse težave in skrbi, preden stopim pred kamero. Samo tako si lahko profesionalec.

9. Kaj se zgodi potem, ko kaj narobe preberete iz ekrana?
Jezen sem sam nase. Po navadi mi še urednik v slušalko pove: “Tole pa nisi prav povedal!” In tako se učim iz napak učim, da je naslednjič ne bom ponovil.

10. Kako dolgo in kako se pa pripravljate na posamezno oddajo?
Voditelji pridejo v službo nekje do dveh, okoli dvanajstih, pol enih. Takrat že prvi novinarji prihajajo iz terena. Ob dveh imamo redakcijski sestanek, tam novinarji povedo, kaj se je zgodilo, kaj imajo posneto in kaj še potrebujejo. Nato se skupaj dogovorimo, kaj še res potrebujemo in vse pregledamo. Nekateri novinarji se nato vrnejo na teren, drugi pa začnejo pisati zgodbe in napovedi za voditelje. Uredniki, novinarji in voditelji nato preverimo te stvari, preoblikujemo, postavimo tako, da se povezujejo in take reči. Priprave na oddajo trajajo nekje od dveh pa vse od zadnje minute. Včasih se pa kaj spreminja tudi med samo oddajo.

11. Kaj pa se zgodi z novinarjem, ki zamudi v službo?
Za kazen dela celo soboto in nedeljo. (smeh) Ne, sej se šalim. Načeloma se to redkokdaj zgodi, so pa eni, ki skoraj vedno zamujajo po 5 ali 10 minut. Se pa lahko potem odkupijo s kakšno dobro novico.

Gospodu Janiju Muhiču se iskreno zahvaljujemo za vse odgovore in mu še naprej želimo veliko uspeha.

Žana Ivana Halužan Sagadin, 6.b

Na naši šoli so fantje iz sedmih razredov ustanovili skupino, ki skupaj nastopa na šolskih proslavah, udeležujejo pa se tudi srečanj glasbenih skupin. Skupino sestevaljajo Lan Patrik Horvat, Rene in Timi Rajh ter Tomaž Himelrajh.

1. Na katere inštrumente igrate?
Tomaž: Bobne.
Timi: Klavir, bobne, kitaro, harmoniko in didgeridoo.
Lan: Klavir in ukulele.
Rene: Harmoniko.

2. Kako dolgo že igrate na te inštrumente?
Tomaž: Bobne igram že tri leta.
Timi: Vse te inštrumente igram že približno pet let.
Lan: Klavir igram že šest let.
Rene: Harmoniko igram že pet let.

3. Kako dolgo vaša skupina že obstaja in kakšno je njeno ime?
Skupaj igramo že leto in pol, naše ime pa je Kikiriki mafija.

4. Kakšne pesmi izvajate?
Izvajamo narodno zabavne, rock in pop.

5. Kako ste prišli na idejo, da bi nastopali skupaj?
Na solo nastopih smo se poslušali in se odločili, da bomo nastopali skupaj.

6. Kdo vam določa, kaj boste igrali?
Cel bend se odloči skupaj.

7. Lani ste se udeležili srečanja glasbenih skupin. Kako ste se počutili?
Počutili smo se super.

8. Ali vedno nasatopate sami ali imate ob sebi tudi kakšne pevke?
Imamo različne pevke.

9. Kako se razumete? Se kdaj skregate?
Včasih se malo skregamo.

10. Kdo je vodja skupine oziroma odloča pogosteje od ostalih?
Vodja je učitelj Primož.

11. Kaj vam je v življenju pomembno?
Glasba

12. Kaj radi delate v prostem času?
V prostem času radi gremo v naravo ali pa igramo na glasbila.

13. Imate kakšne vzornike?
Večina nas nima vzornikov, najraje pa gledamo in poslušamo tiste, ki igrajo ista glasbila kot mi in so dobri.

14. Kaj bi sporočili vsem, ki berejo naše šolsko glasilo?
Uživajte v glasbi.

Hvala fantom za deljenje svojih majhnih skrivnosti.

Nika Petrišič in Larisa Vauhnik, 7.b

Štefko Bratkovič je radijski voditelj na Radiu Center. Kljub napornemu urniku si je vzel čas za nas in nam zelo zanimivo predstavil življenje na radiu. Je zgovoren, energičen in prijazen.  Z njim sva se pogovarjali ob pijači v kavarni Center, kamor nas je povabil ob koncu ogleda.

Najprej se bi vam rada zahvalila, ker ste si za nas vzeli nekaj dragocenega časa, ki ga gotovo nimate na pretek.

1. Po kakšnem naključju izbirate glasbo?

Glasbo za radio izbiramo po anketah, ki jih poslušalci izberejo. Pri tem pazimo, da glasbo poslušalci že poznajo.

2.Ali vedno govorite v eter ali pa so morda oddaje posnete vnaprej? Če da, katere?

Radijski voditelji, kot na primer danes Silvester in Ana, govorijo v eter, drugače pa so pogovori s poslušalci ali razni kvizi v naprej posneti, nato pa nekdo to uredi. Tako delamo zaradi zunanjih motečih dejavnikov, ki motijo kakovost posnetka, na primer kadar ima poslušalec prižgan radio.

3. Kako poteka snemanje radijske oddaje?

V radijski sobi, ki je priklopljena, moraš biti tiho, ker je mikrofon zelo občutljiv.

4. Kako poteka vaš dan na radiu?

Zjutraj si vsi pripravimo besedila, ki jih bomo povedali, nato pa gre vsak na svoje delo. Mojo delo je, da zabavam poslušalce med službo.

5. Kdo določi, o čem boste govorili oziroma poročali?
Tako kot sem že povedal, ko pridemo v službo, si vsi pripravimo besedilo, če pa se kdo kaj sproti spomni, pa še to doda, ampak mora biti kratek in jedrnat.

6. Kako izberete telefonske številke za kvize in podobno?

Na telefonu imamo lučko, ki kaže, kdo je prvi poklical in tistega pokličemo.

7. Vaš radio velja za enega najbolj poslušanih v Sloveniji. Kako pa merite poslušanost?

Poslušanost merimo s pomočjo anketiranja ljudi, ki nam povedo, katero postajo so na določen dan poslušali zjutraj ali zvečer, nato pa rezultate procentualno ocenimo.

8. Ali nam lahko zaupate, kaj je pri vašem delu najtežja stvar, ki jo morate vsakodnevno opravljati?

Včasih mi je bila najtežja stvar, ko sem se moral vstajati ob  štirih zjutraj, ker sem vodil jutranji program, ampak se je po drugi strani to izkazalo za zelo dobro, ker se mi sedaj, ko sem se navadil, ni problem zjutraj zgodaj vstati.

9. Kako dolgo že opravljate delo novinarja, kako ste se sploh znašli na tej poti?

Da začnem pri začetku. Oče mojega prijatelja je delal na radiu v Slovenski Bistrici in tako sem vedno njega, mojega prijatelja namreč, spraševal, če lahko vpraša svojega očeta, da me vzame v studio, da vidim kako to delajo. Nato sem delal šolo za lesarja, ker imam rad stvari iz lesa in naravnih materialov. Nato sem pa dobil službo na Radiu Center. Delo novinarja pa opravljam že 17 let.

10. Kaj radi počnete v prostem času, imate kaj hobijev, ali ste deloholik?

Imam dve hčerki in ker ena trenira balet, druga pa gimnastiko, se včasih pošalim z njima, da sta onidve moj hobi. Kot sem pa že omenil, rad delam stvari iz lesa, tako je tudi to moj hobi.

11. Kaj bi počeli, če ne bi bili novinar?

Če ne bi bil novinar, bi bil arhitekt za lesene hiše ali kaj podobnega v tej smeri.

12. Povprašala sem vas že o najtežji stvari pri vašem delu, kaj pa je tista najboljša? Končan prispevek, občutek dobro opravljenega dela ali kaj drugega?

Pri delu na radiu je vse najboljša stvar, če imaš rad to delo.

Hvala za vaš intervju in topel sprejem.

Sara Mohorko in Ana Turk

Tea Savec obiskuje 8.a razred OŠ Duplek in je stara 13 let. Trenira karate in je v njem zelo uspešna. S Teo sva se pogovarjala o karateju in njenih uspehih.

Kako dolgo že treniraš karate?
Karate treniram že 8 let.

Zakaj si se odločila trenirati karate?
Za karate me je zelo navdihnil film Karate Kid in še seveda moja sestra.

V katerem klubu treniraš?
Treniram v klubu WKSA Duplek.

Kako poteka tekmovanje karateja?
Najprej moraš vedno priti 1 uro prej, da se segreješ. Nato sledi predstavitev sodelujočih občin in klubov. Po predstavitvi sodniki najprej ocenjujejo Kate (to je nakazovanje gibov) in za tem sledijo borbe. Po vseh končanih borbah so na koncu še razglasitve rezultatov. Ena borba pa ponavadi traja 2 minuti.

Kakšni so tvoji dosežki?
Največkrat 1. mesto. Bila sem tudi evropska prvakinja v Italiji in državna prvakinja Sevnici.

Kje potekajo tekmovanja v Sloveniji in tudi v Evropi?
Tekmovanja lahko potekajo kjerkoli, samo telovadnica mora ustrezat pogojem.

Je karate individualen šport ali potrebuješ svojo ekipo?
Karate je večinoma individualen šport, a pri določenih stvareh potrebuješ ekipo.

Kako se pa razumeš s svojo ekipo?
V redu se razumem z ekipo.

Se z ekipo družiš tudi tudi po treningih?
Z nekaterimi se družim tudi izven treninga, tako da ja.

Ali zaradi tekem dosti potuješ?
Ne potujem ravno dosti.

Še kdo v tvoji družini kaj trenira?
V moji družini trenira tudi moja sestra in to karate.

Ali že veš kaj bi postala po poklicu? Bi ostala v športu?
Ne vem, kaj bi postala po poklicu, ampak verjetno ne v športu in bi bil karate samo moj hobi.

Hvala Tei za deljenje svojih majhnih skrivnosti in kratek klepet.

Žana I. Halužan S. in Maj Garb, 6.b