Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Tia Heler

Na krilih domišljije, Nerazvrščeno

4. c čez 20 let

Komentiraj

Predstavila vam bom, kaj si želim v svojem življenju čez 20 let. Živela bi na podeželju v srednje veliki hiši. Bila bi poročena in imela bi dva otroka, za katera si želim, da bi bila fantek in punčka. Delala bi kot učiteljica. Moji hobiji bi bili: pisanje knjig in delo s konji. Bila bi prijazna, zato bi še vedno imela prijatelje in podporo družine. Imela bi tudi domačo žival. To so moje želje. Sem še kaj izpustila? Kar vprašajte me!

Alina Lilek, 4. c

Ko bom star 29 let, bi imel družino. Družina bi vila srečna in zdrava. Imel bi dva otroka in to eno deklico in enega fanta. Po poklicu bi bil računalničar. Še vedno bi živel v Sloveniji. Želim si, da bi imel denar in osnovne potrebe za življenje.

Nik Tkalčič, 4. c

Čez 20 let bi rad bil kickboxer. Imel bi prijetno družino. Rad bi živel eno leto v Bosni in Hercegovini. Rad bi bil bogat, imel bi hišo pod zemljo in tudi zlati helikopter. Rad bi se družil z vsemi prijatelji. Imel bi 3 otroke.

Dean Lazič, 4. c

Čez dvajset let bom stara 29 let. Imela bom veliko hišo, moža, dva otroka, srednjega psa, mačka ter papigo. Še vedno bom živela v Zg. Dupleku. Delala bom v maminem kozmetičnem salonu in tam odprla slaščičarno in prodajala svoje izdelke. V prostem času bom ustvarjala in slikala na platno.

Milla Bratkovič, 4. c

Čez 20 let bom star 29 let. Imel bom celo veliko kmetijo. Bom poročen in imel bom otroke. V kuhinji bom imel transporter za hrano. Bom srečen, vesel, prijazen in bogat.

Simon Zupančič, 4. c

Ko bom stara 29 let, bom imela tri otroke. Živela bi na Mauritiusu, kjer bi imela službo padalca. Živela bi v večji hiši ob plaži. Moj hobi bi bilo igranje kitare. Bila bi zelo bogata. Imela bi dobre prijatelje. Imela bi belo jahto, dva motorna gliserja ter podmornico in helikopter. Jahta bi bila dolga 200 cm.

Lili Mrkela, 4.c

 Vsi ljudje imajo želje. To pa so moje želje, želje za katere lahko le upam, da se mi bodo čez 20 let uresničile. Želim si družino, dva otroka, življenje brez vojn in da bi še vedno živel v Sloveniji. Želim si normalno službo in prijazno ženo. Želel bi si tudi domačo žival. Upam, da se mi bodo te želje uresničile.

Mark Jelenc, 4.c

Čez 20 let bom živela v Parizu. Bom kuharica in zelo dobro bom kuhala. Moj hobi bo risanje. Bom tudi slavna in pogumna.

Tina Ferlič Primec, 4.c

Čez 20 let bom star 30 let. Imel bom kmetijo s traktorji, kombajni in roboti. Na morju bom imel jahto, ki bo velika 30 metrov. Z velikim tovornjakom bom vozil različen tovor v trgovine. Imel bom lepo kariero iz igranja na harmoniko. Bom poročen in imel bom 5 otrok.

Matej Bombek, 4.c

Jaz bom imel hišo, avto in majhen vrt. Imel bom enega otroka in punco. Živel bom v Metavi in imel bom velik travnik.

Mai Bezjak, 4.c

Vrtiljak dogodkov

Ogled operne predstave Don Pasquale

Komentiraj

V četrtek, 5. januarja, smo učenci od 6. do 9. razreda odšli v SNG Maribor. Ogledali smo si opero z naslovom Don Pasquale.

V šolo smo prišli kot ponavadi, torej ob 7.30 in si skupaj s svojimi razredniki po učilnicah pogledali,kateri igralci bodo igrali naštete vloge in vsebino opere.

Nato smo se z avtobusi odpeljali do Maribora, kjer smo obiskali gledališče. Najprej smo v garderobi odložili vrhnja oblačila in nahrbtnike, nato smo se posedli na izbrane sedeže in počakali, da se opera začne.

Zgodba je bila sledeča – Don Pasquale, ki se želi na stara leta poročiti, nasprotuje zvezi svojega nečaka Ernesta z mlado vdovo Norino, saj ta nima primerne dote, ki bi mladoporočencema zagotovila stabilno življenje. Toda Don Pasquale, ki si na stara leta nadvse želi mlade neveste, se sam ujame v zanko, ki mu jo nastavi doktor Malatesta. Ta mu namreč predlaga poroko s svojo namišljeno “sestro”, ki ni nihče drug kot Norina. Poroka se po začetnem veselju izkaže za katastrofo, saj se v Norini prebudi speči zmaj in obrne Pasqualejevo življenje na glavo.Če bi radi vedeli, kako se zgodba konča, vas vabim, da si jo sami ogledate, ne bo vam žal.

IMG_247_b

Za nas, učence, so nastopali v skrajšani verziji, peli pa so večinoma v italijanščini, zato so nam bili v veliko pomoč podnapisi nad odrom.

Okoli 11. ure se je predstava končala in nekateri učenci smo ostali v mestu, drugi izstopali po postajah ali pa se pripeljali kar do šole.

Kulturni dan se je lepo zaključil in se vsakemu od nas za vedno vtisnil v spomin.

Tia Heler, 6. a

Na krilih domišljije

Kako je Krjavelj pretental svoje prijatelje

Komentiraj

Krjavelj si je nekega vročega dne zamislil: “Kako bi bilo, če bi lahko imel svojega slona, ki seka drva?” Ampak po vsaki neumni zamisli so sosedje morali komentirati: “Pa daj no, kako bi te to blo!” “Vse je možno z mojo znanostjo,” je rekel Krjavelj. Nato se je zgodilo nekaj tako čudnega. Krjavelj je padel na tla, kot da bi ga kdo ustrelil. Vsi so šli po svoje telefone, ampak so se spomnili, da jih nimajo. Zato so vsi hiteli v bolnico in ko so vstopili, so bili tako zadihani, da jim je medicinska sestra dala vodo ter vprašala: “Ja, kaj pa vi tako zadihani, saj niste tekli iz vasi do sem, kajne?” “Žal nam je, ampak smo,” so vsi izmučeno odgovorili ter se vprašali, zakaj ne določijo enega, ki bo prvič odgovoril, nato naslednji itd.” “Kje pa imate telefone?” je vprašala sestra.”Nimamo jih, ali izgleda, kot da jih imamo?” so vzkliknili. “Cmok, cmok, cmok,” je rekla sestra. “No, naš prijatelj oz. sosed je medtem ko nam je v kabini pripovedoval, padel na tla, kot da so ga ustrelili,” je povedal prvi izbranec po imenu Anžek. “Resno, tvoje ime je Anžek?” je bila presenečena sestra.” Meni pa je ime Jeff,” je rekel Jeff. “OK,” je bilo edino kar je prišlo iz ust sestre. “No, gremo k temu Krjavelju!” je rekla sestra.

Tri ure kasneje…

“Tukaj, tukaj v naši kabini!” je vzkliknil Jeff. Ampak ko so vstopili, niso videli nikogar, pa še tema je bila! Ampak ko so vsi naredili en korak naprej, se je vse spremenilo.
“Presenečenje!” je zavriskal Krjavelj. “Mi smo za nič tekali vse od mesta!” so vsi razburjeno rekli v en glas. Krjavelj pa umirjeno: “Umirite se, šli ste z dobrim razlogom, da sem imel možnost pripraviti zabavo za Stevov rojstni dan!” “No, potem pa vse najboljše Steve!” so vsi zavriskali v en glas.

Tim Graber, 6.a

Vrtiljak dogodkov

Naravoslovni dan v 6. a

Komentiraj

V petek, 18.11.2016, smo imeli na naši šoli zdrav slovenski zajtrk. V šolo smo prišli kot običajno in se zbrali po razredih. Nato smo odšli v jedilnico, kjer smo imeli kulturni program, za konec pa smo še zapeli pesem Čebelar.

33

2

3

Za zajtrk smo imeli kruh, maslo, med, mleko in jabolka. Ko smo se najedli, smo šli po malico, ki smo jo dali v nahrbtnik. Šesti razred smo odšli peš do cvetličarne Tement, kjer smo si pogledali različne rastline. Za konec smo dobili še adventne venčke.

4

Končali smo ob 11:50. Preživeli smo nadvse zanimiv dan.

Tia Heler, 6.a

Majhne skrivnosti

Intervju s šestošolci

Komentiraj

Letošnje leto imamo na naši šoli le en šesti razred, v njem pa je kar 28 učencev. Za vsakega izmed njih je letošnje leto manjša prelomnica, saj so prišli na predmetno stopnjo, kjer imajo za vsak predmet svojega učitelja. Z njimi smo se pogovarjali o občutkih po prvem mesecu na razredni stopnji.

IMG_2722

1. Ste veseli, da ste že na predmetni stopnji?

Vsi: Da.
Ajda: Všeč nam je, da se selimo.
Maj: In tudi to, da nimamo enakih učiteljev.

2. Kdo je vaš novi razrednik?

Vsi: Jean Bohorč, z njim se dobro razumemo.

3. Kakšno je vaše mnenje o novih učiteljih?

Matevž: So zelo prijazni in se radi pozabavajo.

Simon: So strogi.

Mia: Eni so boljši kot drugi.

Ana: Nekateri so včasih ”tečni”.

Karolina: Veliko nas naučijo.

3. Kateri predmet je vaš najljubši?

Vsi: Večini športna, mnogim likovna, pa tudi matematika, naravoslovje,  slovenščina in angleščina.

4. Kaj počnete med odmori?

Aleš: Smo na telefonih.

Timon: Med odmori se pripravimo na pouk.

Matevž: Med odmori delamo domačo nalogo.

Benjamin: Selimo se v razrede.

Dekleta: Fantje nam nagajajo, skrivajo nam torbe, jemljejo peresnice, prepisujejo nalogo, zamenjujejo stole, nas lovijo.

5. Se vam bliža kakšen test? Pri katerem predmetu?

Karolina: Ja, pisanje pravljice pri slovenščini.

Lia: Pri matematiki in zgodovini nas že sprašujejo.

Mia: Pri angleščini nas čaka govorni nastop s plakatom.

6. Ali poslušate med poukom? Se učite sproti?

Vsi: Jaaaa! 🙂 Učimo se sproti.

7. Ali imate še zraven šole kakšne izvenšolske dejavnosti ?

Karolina: Atletiko, flavto.

Matevž, Maj, Luka: Nogomet.

Melanie, Lara, Mia, Maruša, Lana, Tia: Hip hop.

Ajda, Klara: Kitaro.

Simon: Aikido.

Timon: Košarko, judo.

Maj: Smučanje.

Večina učencev: Verouk.

8. Kako se razumete kot razred?

Vsi: Odlično, malo se delimo na fante in punce, z nekaterimi se razumemo bolj, z drugimi manj, večjih problemov pa nimamo.

9. Kateri razred je bil do zdaj vaš najljubši?

Vsi: Prvi, ker smo se morali najmanj učiti.

10. Česa si najbolj želite v tem šolskem letu?

Vsi: Dobrih ocen, veliko znanja, športnih dni in prostih ur.

11. Imate kakšno sporočilo za nižje razrede?

Vsi: Učite se sproti, ker vam bo znanje prav prišlo v višjih razredih, poslušajte učitelje in imejte se radi! 🙂

IMG_2721

Hvala 6. a za deljenje svojih malih skrivnosti.

Tia Heler, 6. a in Lucija Koren, 7. b

Na krilih domišljije

Gozdna pravljica

Komentiraj

Pred davnimi časi je v raztrgani bajti blizu gozda živel siromak s svojima otrokoma. Mati jim je že davno umrla in vse, kar so imeli, je bil star petelin.

Otroka in siromak so ga imeli zelo radi in so za njega zelo dobro skrbeli. Čez nekaj let si je siromak našel ženo, katera se je k njemu tudi preselila. Otrokoma siromakova žena ni bila všeč, saj ju je vedno ignorirala in jima ni odgovorila, če sta jo kaj vprašala. Počutila sta se, kot da ne obstajata. Siromakova žena pa tudi ni imela rada petelina, celo sovražila ga je. Ni hotela, da ga siromak ali otroka nahranijo, čeprav je vedela, da ga nahranijo vedno na skrivaj. Enkrat je bila žena že zelo jezna na njih in je bila odločena, da se jim bo maščevala, zato je pozno zvečer, ko so že spali, vzela petelina in ga skrila v temen gozd, sama pa se je preselila v drugo vas. Naslednje jutro so siromak in otroka opazili, da ni petelina, ampak to ni bilo edino, zmanjkalo jim je vseh zalog hrane, vode, stvari in vsega kar so imeli. Ko so imeli petelina, so imeli stvari, ki so jih rabili, petelin jim je na nek način prinašal srečo. Ker so vedeli, da ga je vzela žena. so se odločili ga poiskati, začeli so na jasi, tam pa so našli le ptička, ki jim je povedal, kam ga je skrila, povedal jim je tudi, da če hočejo priti tja, morajo pred magičnim drevesom trikrat zaploskati, saj bodo ga le na ta način našli. Ptičku sta se otroka zahvalila in so se takoj odpravili v tisti gozd. Ko so prispeli, je siromak padel čez vejo in so mu pritekle tri kapljice krvi. Pot so nato nadaljevali in ko so prišli do magičnega drevesa, so zaploskali in odprla so se vrata do travnika, na katerem so našli petelina. Vzeli so ga domov in so bili zelo veseli.

Živeli so srečno do konca svojih dni in še zdaj živijo, če niso že zdavnaj umrli.

Tia Heler, 6.a

Na krilih domišljije, Nerazvrščeno

Nepozabne Benetke

Komentiraj

Med počitnicami smo se z družino odpravili v Benetke.

V mesecu juliju smo se s starši pogovarjali za izlet v kakšno znano mesto. Malo smo pogledali ponudbe in se nato odločili, da obiščemo Benetke. Dan pred odhodom smo si pripravili nekaj stvari in si napolnili telefone, saj smo vedeli, da bomo posneli veliko slik. Ko smo se ob šestih zbudili, smo pripravili sendviče z namazi in mrzlo vodo. Potem smo se odpravili na postajo, kjer nas je odpeljal avtobus do Pirana. V Piranu smo odšli na ladjo, ki nas je peljala do Benetk. Na ladji smo poslušali vodiče, ki so nam povedali veliko zanimivih stvareh o Benetkah v različnih jezikih. Potem smo se z vodiči dogovorili kje in kdaj se dobimo. Ko smo prispeli, smo si malo ogledali mesto, potem pa smo si kupili sladoled, ker je bilo vroče in si ogledali nekaj beneških mask. Pogledali smo si še kanale, mostove, golobe …

Proti koncu dneva smo se zbrali na trgu, kot smo bili dogovorjeni z vodiči in še šli skozi varnostni pregled, nato pa se končno vkrcali na ladjo in se odpeljali do Lucije. Bilo mi je zelo všeč, zato si želim ta dogodek še ponoviti.

Tia Heler, 6.a