Učenci 7. razredov smo za dan žena predstavljali pomembne slovenske ženske. Četrtek, 7. 3. 2024, je bil dan pred dnevom žena, vendar smo začeli s predstavitvami že takrat, saj nekateri učenci ob petkih nimajo slovenščine.

Vsak si je lahko že mesec pred predstavitvijo izbral žensko, ki se mu je zdela najbolj zanimiva. Izbrala sem si prvo slovensko zdravnico. Tisti, ki so predstavitev imeli že prvo uro, so se dobili v jedilnici pri učiteljici, ostali pa so odšli k pouku. Predstavitev sem začela že prvo uro s 6.b razredom. Tam sem jim razložila, da ji bom predstavila Eleonoro Jenko Groyer, nato pa jim postavila 3 vprašanja. Kdor je prav odgovoril na največ vprašanj, pa je dobil bonbon. Ko sem jim povedala vse in se je prva ura zaključila, sem se za dve uri posvetila delu, drugi dve pa sem predstavljala še 7.b in 8.a, ki so mimogrede bili zelo neposlušni (ena izmed skupin). Na koncu smo vse bonbone razdelili in si končno lahko oddahnili z okusnim kosilom.

Učiteljica nas je takrat pohvalila in povedala, da nam bo petek dala nekakšno presenečenje, a to vam bo pa povedala moja draga prijateljica Eva, zato preberite še njen članek. Se vidiva!

Sara Đukić, 7.b

V četrtek, 25. 1., smo 6., 7., 8. in 9. razredi odšli na najboljši športni dan doslej. Nekateri so šli plavat, drugi drsat, a najboljša aktivnost je bilo smučanje.

Ob 7.00 smo se vsi smučarji dobili za šolo. Smuči, palice in pancerje smo pospravili v prtljažnik avtobusa. Čez 10 minut, ob 7.10, smo odpotovali v lepše kraje… Na Roglo! Čez kakšno uro in pol smo prišli. Iz prtljažnika smo vzeli stvari in se pričeli obuvati. Učitelja in učiteljice so nam razdelili sokove in sendviče. Nato smo se odpravili na smučišče. Nataknili smo si smuči na pancerje in se spustili po Bejbiki vse do Mašinžage. Tam smo se zmenili, kdaj se dobimo in nekaj pojemo. Nato smo bili prepuščeni sami sebi. Deset prog… Petdeset otrok… Zloglasna Jurgova proga…

Katarina Ilešič, Mila Mersedes Solce Gumze, Eva Toplak, Vukašin Živković, Tiana Plazar, Nika Plazar, Matic Bombek, Nejc Domadenik, Nika Domadenik in jaz smo se držali skupaj. Nekajkrat smo se spustili po Mašinžagi, nato pa smo hotele s Katarino, Milo in Evo oditi na drugo progo. Učiteljica Nuša nam je že dan pred tem dala njeno telefonsko, če se bi kdo izgubil. Ostali se niso strinjali z nami, zato so predlagali, da se še enkrat spustimo. Nato pa so nas zapustili! Zato smo me, punce, Nika in pa Nejc Domadenik odšli smučati drugam. Pred tem pa smo seveda vprašali učitelje. Nekaj krat smo se spustili po drugih progah, potem pa smo ob 10.30 odšli v kočo nekaj pojest. Nekaj minut smo jedli (večinoma piščančje fingerse in pomfri), nato pa zopet odšli smučat. Razcepili smo se in skoraj izgubili Milo. Mislili smo, da se je odpeljala na črno progo. Ampak na koncu se je vse dobro izšlo. Ob 12.30 smo se dobili pri vlečnici. Ko smo se prešteli, smo odšli na avtobus. Sezuli smo pancerje, pospravili smučke in odpeljali nazaj v šolo. Ura je bila 14.20, ko smo prišli nazaj. Vzeli smo svoje stvari in počakali na starše.

Meni se je to zdel zelo zabaven dan in tudi upam, da ti je bil moj opis všeč! Se vidiva!

Sara Đukić, 7.b