Vzdevki so besede,
ki nam povedo,
katere stvari nam od rok gredo.
Vzdevki so besede,
ki skrajšajo ime,
da nam lažje z jezika gre.
Vzdevki nam tudi povedo,
kdo piše se kako.
Vzdevki z nami v svet gredo
in se od nas ne ločijo.
Neža Glonar, 6. b
Vzdevki so besede,
ki nam povedo,
katere stvari nam od rok gredo.
Vzdevki so besede,
ki skrajšajo ime,
da nam lažje z jezika gre.
Vzdevki nam tudi povedo,
kdo piše se kako.
Vzdevki z nami v svet gredo
in se od nas ne ločijo.
Neža Glonar, 6. b
8. februar je slovenski kulturni praznik. Na ta dan je leta 1849 umrl naš največji pesnik France Prešeren. Izbrali smo nekaj učencev naše šole in jih povprašali, kaj jim pomeni kultura in kje se z njo srečujejo. V prispevku so njihovi odgovori…
Ptički so se zaljubili,
kup ljubezni na tla so vlili.
Valentinovo prihaja,
nas z ljubeznijo obdaja.
Veliko srčkov po zraku leti
in zaljubljeni so vsi.
Pisma si pošiljamo,
saj valentinovo je to.
Sreča kar okoli leti,
radi se imamo vsi.
Ajda Rojko in Lia Horvat Zupančič, 5. a
DEČEK V PIŽAMI
Za ograjo sediš,
Glavo moliš
Globoko v kolena,
Pred življenjem bežiš.
Brez nasmeha
Pogledaš me,
Zate le
Sovražnik sem.
Ko hrup zaslišiš,
Hitro zbežiš
In se mogoče
Za vedno posloviš.
Mogoče več
Ne vidim te,
Mogoče tvoj
Nasmeh izgine.
Naslednji dan
Prikažeš se
Brez kančka upanj,
Saj tvoj oče izginil je.
Deček v pižami
Nasproti sedi,
Z nežnim nasmehom
Me gleda v oči.
Jutri luknjo
Bova skopala
In tvojega
Očeta poiskala.
Naslednji dan
Očeta iščeva
Ter v plinsko celico zaideva.
Prvič drug ob drugem
Sva stala,
Ko tema
Naju je obdala.
Z roko v roki
Tam sva stala
Nato pa padla po tleh
In za vedno obležala.
Nikoli več
Se ne vrneva,
Ni več upanja.
Deček v pižami,
Kam si odšel?
Ni te več
In nikoli več te ne bo!
Gaia Konec, 9. a
NI VEDEL
Ni se zavedal,
da sam bo ostal,
prijatelje izgubil
zaman.
Brez okna v sobi,
v hiši zaprt,
dovolj mu je tega,
si je dejal.
Ni vedel,
ni mislil,
da bo spoznal
prijatelja čez plan.
Odšel na drugo stran,
da bi dečka v pižami spoznal,
a trudil se zaman,
ker z njim življenje je končal.
Tija Bračič, 9.a
V času, ko se se bližali prazniki in novo leto, ko je vse dišalo po pravkar pečenih piškotih ali drugih dobrotah in so nas praznične pesmi spremljale skoraj na vsakem koraku, natančneje v torek, 15. 12. 2015, smo se v prazničnem duhu zbrali v Knjižnici Duplek učenci OŠ Duplek ter podružnic Dvorjane in Zg. Duplek.
Povezovala nas je ideja o večeru mladosti in poezije, ki smo ga dalj časa načrtovali s knjižničarko Tatjano Jamnik – pobudnico prireditve. Naš glavni namen je bil predstaviti predvsem slovenske pesnike ter širiti svoje znanje o njih in seveda tudi pričarati prijeten večer za vse obiskovalce. S precejšnjo suverenostjo lahko rečem, da nam je to tudi uspelo, saj smo na zanimiv način s triindvajsetimi točkami nastopajoči predstavili veliko pesnikov, med drugimi tudi Kajetana Koviča, Daneta Zajca, Borisa A. Novaka, Andreja Rozmana Rozo, Toneta Pavčka in druge, manjkale pa niso niti avtorske pesmi, ki so nastale na naših šolah in smo jih sedaj imeli priložnost predstaviti.
Z recitacijami pesmi in kratkimi predstavitvami vsakega avtorja nam je skupaj s knjižničarkinim nagovorom uspelo pripravili uro in pol dolg program, ki so ga poslušalci nagradili z glasnim aplavzom. Po končani prireditvi je sledila še kratka pogostitev in sproščeni pogovori, nato pa smo se počasi poslovili in odpravili nazaj v tople domove.
Če ste zaradi obveznosti letošnjo prireditev morda zamudili, naj vas pomirim s tem, da bomo podoben program pripravili tudi naslednje leto in nanj ste že sedaj vljudno vabljeni.
Ana Turk, 9. a
V naši šoli je delo veselo,
resnica pravica,
le redko zgodi se krivica.
Na naši šoli je veliko znanja,
ki nas še ponoči preganja.
Učitelj je naš mučitelj,
toda da nam znanje za branje.
Da, mala šola,
velika šala,
v naših srcih bo ostala.
učenci 4. c
Božični čas
Prišel je božični čas,
s seboj prinesel zimo in mraz
ter otrokom pričaral nasmeh na obraz.
Prve snežinke zapadle so,
otroci pojejo veselo pesmico,
saj vsi polni veselja so.
Skupaj smreko smo postavili,
Ter Božička s keksi in mlekom pozdravili,
Božiček vesel je bil
in vse nas obdaril.
Božič že poslavlja se,
ker novo leto pred vrati je,
zdaj odpustimo si vsi,
saj je novo leto čas radosti!
Maša Palfi in Tjaša Cehner
Božič
Božič je čas,
ki združuje vse nas.
To je najlepši praznik na svetu
in najboljši dan v letu.
Čeprav vedno ne sneži,
smo prav tako veseli vsi,
smrečico postavimo
in slabe misli pospravimo.
Hitro spečemo dobrote
in pojemo vse piškote.
Uveljavimo pravila
in zavijemo darila.
Božiča se vsi veselijo,
da lahko praznik z družino preživijo.
Nina Pečar in Anja Staroverški
Božiček
Spet naokoli je leto,
bilo je kot iz pravljice vzeto.
Spet rajanje prihaja
in sreča nas obdaja.
Zdaj prišel boš ti,
mož, ki nas obdari.
Otroci radi te imajo
in nestrpno te že čakajo.
Pridni darila dobijo,
porednim pa poveš,
da vendar dober mož si ti
in tako darila na koncu dobijo prav vsi.
Staš Lukič in Aljaž Tišler
Božiček
Božiček hitro po zraku drvi,
da vsa darila razdeli.
Poje piškote, popije mleko
in postavi darila pod smreko.
Nato gre na sani
in vstran oddrvi,
da se za njim kadi,
ko z jeleni hiti.
Ko vsa darila razdeli,
domov hiti,
da v svoji postelji
tiho zaspi.
Tomaž Himelrajh in Andraž Pinterič
Božična
Zvončki cingljajo,
snežinke padajo,
v nas božični duh prebujajo.
Ko k polnočnici gremo,
zaspani smo že,
komaj čakamo,
da uležemo se.
Medtem ko spimo,
darila dobimo,
se jih zjutraj razveselimo
in že igrat se hitimo.
Tim Majerič in Žan Črnčič
Božični čas
Božični čas prihaja k nam,
zato zapojem vam.
Lučke se bleščijo
otroci se veselijo,
saj prišel je med nas
spet ta božični čas.
Smreka zdaj okrašena je,
da bo Božiček prišel,
in obdaril vse.
Ko pa gremo v mižale,
nas obišče dobri mož,
ki pa pride skozi vrata,
saj je njegova postava
preveč možata.
Zjutraj se zbudimo,
do drevesca odhitimo,
kjer se zelo razveselimo,
ko darila vsa dobimo.
Ko opravi svoje delo,
hitro skoči pod omelo,
kjer ga čaka gospodična,
Božičkova ženička.
Laura Berlič Krebs in Sara Glonar
Božična pesem
Ko sneg zapadel bo,
pobelil bo drevo.
Naredil bom snežaka,
zimskega junaka.
Ko bom ga naredil,
trave ne bom več kosil.
Šel bom not’
ter smrečico postavil v kot.
Šel bom spat,
ne ropotat.
Ko spim,
ne smrčim.
Sanjam vsa darila,
ki zjutraj se bodo odvila.
Srečen bom,
to ni grom.
Robi Tepeh
Zmedeni Božiček
Ko Božiček se zbudi,
pogleda uro in omedli,
pozabil je na čas,
mislil je, da je Dedek Mraz.
Hitro se obleče,
brado si nadene,
skoči na sani
in z njimi odleti.
Ko Božiček prileti,
se skozi dimnik zvali,
vsi ga vidijo in vedo,
da pravi ni,
ker mu brada postrani stoji.
Božiček se zmedeno nasmeji,
jim da darila
in hitro odleti.
Larisa Vauhnik in Nika Petrišič
24. decembra 2008 sem mami pomagala pripraviti božično večerjo. Ko smo pojedli, sem si čas krajšala z okraševanjem smrečice v svoji sobi. Ko je ura odbila devet zvečer, me je mama poklicala v kuhinjo. Rekla nam je, da je slišala nekaj in naj gremo v kopalnico in tako smo tudi naredili – vsi smo odhiteli v kopalnico in se zaklenili. Peli smo božične pesmi in se pogovarjali. Čez dobre pol ure je mama šla pogledat, če je kaj novega. Hitro nas je poklicala in pod smreko smo zagledali polno daril. S sestro sva odhiteli do smreke in odprli darila. Jaz sem dobila Xbox 360, sestra pa parfum ter bon za Europark.
To je bil moj najljubši božič saj je bil prava dogodivščina. Še zdaj se spominjam, kako sem si domišljala, da je bil po tleh posipan čarobni prah in kako sem videla božička na njegovih saneh.
Tjaša Cehner, 7.a
Najbolj se mi je vtisnil v spomin božič pred dvema letoma. V Dupleku ni bilo veliko snega, zato nam je mama rezervirala hotel Rogla.
Vozili smo se kakšne tri ure in bila sem zelo vesela, ko smo prispeli v hotel za božič. Tam je bilo že vse zelo lepo okrašeno. Ko smo prišli, smo se razpakirali in odšli na kosilo. Po kosilu smo se odšli sankat na sankališče pri smučišču. Ker je bilo zelo mrzlo, smo se počasi vrnili v hotel. Na srečo je bila v hotelu telovadnica, kjer smo lahko igrali badminton, namizni tenis, košarko,.. Ko smo se naigrali, smo odšli na dobro vročo čokolado, nato smo se uredili za večerjo. Ko smo se navečerjali, smo gledali filme na televiziji in se počasi odpravili spat.
Ko sem se naslednje jutro zbudila, sem vedela, da je pred menoj zelo lep dan. Snežilo je in snežilo, a vseeno smo po zajtrku odšli na smučanje. Po treh urah smo se vrnili v hotel, kjer je dan potekal približno enako kot prejšnji. Naslednji dan je spet močno snežilo, tako da smo predhodno odšli domov, ker je bila napoved za cel teden zelo slaba. Domov smo se vozili spet 3 ure in v ugotovili, da doma še vedno ni bilo niti centimetra snega.
Ta božič mi bo za vso življenje ostal v spominu.
Sara Mohorko, 7.a
Lani je bil do sedaj zame najboljši in najzanimivejši božič. Dan pred božičem smo obiskali babico, teto in strica ter mojo sestrično Niko, kjer sem že zvečer dobila darila. Po dolgem klepetu smo pozno zvečer odšli domov.
Ko sem se zjutraj zbudila, sem odhitela v dnevno sobo. Pod smreko je bilo veliko najrazličnejših lepo zavitih daril. Med njimi sem poiskala svojega in opazila, da je največji. Bila sem neučakana, saj sem hotela čim hitreje odpreti svoj paket. Starši so mi povedali, da smem odpreti šele, ko pride moja polsestra. Med čakanjem na obisk mi je bilo dolgčas, vendar je vseeno hitro minilo in že je bila pri meni. Po odvijanju čudovitih daril sva izvedeli, da naju čaka še eno presenečenje. To je bila pustolovska igra, v kateri sva morali dobro misliti, saj je bila polna namigov, ki so naju popeljali do cilja. Cilj je bila naša shramba, v kateri sta naju pričakala dva paketa. Bila sem zelo vesela, ker sem dobila lasten radio. Seveda sva z Anejo dobili obe radio bele barve, da ne bi prišlo do kakšnega prepira. Tudi ona je bila zelo vesela. Konec dneva sva skupaj preživeli v prijetnem druženju in zanimivih pogovorih, saj sva si obe imeli kar veliko povedati.
Nasljedni dan je žal morala iti domov, vseeno pa sva se po obisku slišali tudi po telefonu. Ta božič res ne bi mogel biti boljši. Je moj najlepši in najzanimivejši do sedaj, ker sem preživela veliko lepih trenutkov, ki so se mi najbolj vtisnili v spomin.
Maša Palfi, 7.a
Ko sem bil star okoli sedem let, sem imel enega najlepših božčev. Bilo je tako:
Najprej smo šli k babici in dediju. Tam so bili tudi bratranec in sestrična, stric in teta. Najprej sta babi in dedi naredila božično večerjo, mi otroci smo se igrali, starši pa se pogovarjali. Nato smo pojedli večerjo. Ko smo pojedli, smo pri oknu gledali ognjemet iz sosednje ulice in nato smo šli z dedijem in atijem na sprehod okoli bloka. Nato smo kar naenkrat nekaj videli v zraku. Vsi smo mislili, da je Božiček. Nato smo hodili dalje in dedi nam je pripovedoval šale. Po petnajstih minutah hoje smo se vrnili v stanovanje, kjer so že čakala darila. Poiskali smo svoja darila in jih odprli. Dobili smo igrače in sladkarije. Bili smo zelo veseli.
Ta božič je bil res krasen in upam, da ga bom imel še dolgo v spominu.
Andraž Pinterič, 7.a
Moj najljubši božič je bil 2010, ko sem bil star 7 let. Že od petega leta sem redno hodil na tekme v Ljudski vrt, ki je stadion NK Maribora, zato sem tudi za božič hotel imeti darila povezana z NK Mariborom. Za božič sem si zaželel dres NK Maribora in žogo. Ko sem na božično noč sedel za mizo, sem razmišljal le o darilu in se spraševal, ali bom dobil to, kar sem si zaželel za božič ali ne. Tekal sem iz sobe do prostora, kjer smo imeli smreko in gledal, če so že darila pod smreko. Čez nekaj časa sem obupal, odpravil sem se v posteljo in šel spat. Ko sem se zbudil, sem zagledal darila, odprl sem jih in sem bil presrečen, ker sem dobil dres od NK Maribora, na katerem je pisalo Aljaž 10 in žogo s podpisi igralcev NK Maribora.
Aljaž Tišler, 7.a
Moj najljubši božič je bil pred dvema letoma.
Zvečer sem se odpravil spat. Ponoči sem se zbudil in šel pogledat, če je že darilo in ga še ni bilo. Potem sem šel nazaj spat do jutra. Zjutraj sva s sestro šla po darila in moje je bilo najlepše. Ko sem odprl darilo, sem zagledal telefon. Ata se mi je nasmehnil. Vsa družina je bila vesela svojih daril. Potem sem vklopil telefon in začel igrati igrice. Nato smo šli k teti, kjer sem dobil še slušalke. Potem smo šli k babici in tam sem dobil zelo lepo trenerko.
Želim si, da bi bil tak božič čisto vsak.
Staš Lukič, 7.a
Moj najljubši božič je bil, ko sem se sredi noči zbudil in sem slišal nek zvok. Šel sem pogledat in sem videl, kako mama in ata postavljata darila pod smreko in sem videl, kaj sem dobil za božič.
Žan Črnčič, 7.a
Moj najljubši božič je bil leta 2014, ko sem bil star 11 let. Tisto leto sva bila z mamo dogovorjena za tablico. Za božič sem si zaželel tablico, ki bi jo dobil tudi konec šolskega leta, če bi bil celo leto priden. Mamo sem prepričeval, da bo Božiček prinesel tablico, ker sem bil zelo priden. Ni mi verjela. Bil sem nestrpen, ko sem ga čakal. Zbudil sem se ob 3h zjutraj. Hitro sem šel potihoma do jelke. Potem sem tiho odprl darilo. Bil sem presenečen in presrečen, ko sem dobil tablico in originalen ovitek zanjo. Poleg je bila tudi majica z dolgimi rokavi in denar. Bil sem tako vesel, da sem jo takoj preizkusil. Ko so se starši zbudili, sem jim darilo takoj pokazal. Bila sta presenečena, ker nista verjela, da bom tablico res dobil.
Jernej Krajnc, 7.b
Nekega dne sva se z očkom odločila,da greva na Peco.
Peljala sva se zelo dolgo. Ko sva končno prispela, sva se ločila. On je šel na sprehod, jaz pa sem šla na Peco. Naslonila sem se na steno, da bi se malo odpočila. Naenkrat se je odmaknila skala in padla sem v jamo. Bila sem zelo prestrašena. Mislila sem, da ne bom prišla ven. Še sreča, da sem imela v žepu vžigalnik. Naredila sem si baklo in se podala v črn tunel. Bilo je grozljivo. Takoj, ko sem prižgala baklo, sem videla, da je tam veliko pajkov in hroščev. Še bolj sem se prestrašila, ko mi je nad glavo priletel netopir. Prišla sem do odprte sobane. V njej sem zagledala človeka. Bil je zelo star. Ogledala sem si ga in ugotovila, da je Kralj Matjaž. Vse, kar sem slišala, je bilo res. Nisem mogla verjeti svojim očem. Brado je imel že kar sedemkrat ovito okoli kamnite mize. Naenkrat me je zmrazilo, ampak ne od strahu. Pogledala sem okrog sebe in videla bledo svetlobo. Vzela sem si kovanec, saj jih je imel polno vrečo, nato pa sem odšla proti svetlobi. Začutila sem veter. Po nekaj metrih sem zagledala izhod. Ko sem prišla ven, sem bila zelo vesela.
Zlat kovanec pa mi bo ostal v spomin na to srečanje.
Sara Glonar, 7. b