Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Maj Garb

Na krilih domišljije

Prešernov natečaj: Srnica, ki je imela srečo v nesreči

Komentiraj

Srnica Fly je hodila v šolo Gozdna Jasa v 2.c. Ni bila nadarjena učenka. Saj bi se učila, pa se ji ni dalo! V šolo ni rada hodila. Učitelj lisjak jo je moral opozarjati. Bil je že prav jezen. Fly pa je gledala skozi okno, si podpirala glavo in razmišljala, kaj se bo igrala s svojimi prijatelji medvedkom Debelinkom, rakunom Petrčkom, veveričko Tinko, … Ko je bilo pouka konec, je Fly odhitela domov. Fly se je med tekom spotaknila čez korenino in padla na izgubljen napoj. To je bil napoj za boljšo učljivost. Fly ga je zaužila in naslednji dan je bila tako učljiva, da jo je moral učitelj opozarjati, naj ne pove vseh pravilnih odgovorov. Fly je bila od takrat naprej tudi bolj vesela.

Nikolina Štenta, 4.c

Na krilih domišljije, Nerazvrščeno

Novoletne želje naših učencev

Komentiraj

Želim si, da bi v letu 2018 bilo zame in za vse veliko vzponov, kot tudi padcev, uspeha, veselja, zdravja, sreče in prijateljstva!!!

Alina

V letu 2018 si želim veliko uspeha za vse…

Zoja

Vsem želim vse, kar si sami želijo, da bi bili zdravi, veseli in predvsem imeli lep uspeh in življenje!!!

Lana

Želim si, da bi se še nekaj naučila. Drugim želim, da bodo srečni.

Samanta

Želim si, da vsi dobili lepe ocene in želje.

Helena

Vsem želim, da so v dobrih odnosih s sosedi in poznanimi. Zase pa želim enako.

Luka

V letu 2018 si želim, da bi v šoli šlo vsem odlično.

Matija

Želim si, da bi bilo leto zame in za vse ostale srečno, zdravo, uspešno, in da se vsem izpolni kar si sami želijo.

Tia

Želim si uspešno, zdravo, srečno leto in veliko uspeha pri jahanju. Za ostale si želim isto in vse, kar si sami želijo.

Neja

Želim si, da bi bil zdrav, srečen, mir. To si želim za mene in za vse ljudi v moji okolici.

Tilen

Želim si, da bi bilo leto 2018 zelo zabavno, srečno in veselo, vsem želim, da bi se imeli radi in , da se ne bi prepirali.

Mai

Želim si, da bi izpolnila svojo novoletno zaobljubo. Za vse druge pa želim, da bi se imeli radi in izpolnili  skoraj vse želje.

Ema

Želim si, da bi bila uspešna in da bi z Emo ostali najboljši prijateljici, za vse druge pa si želim, da bi bili srečni in se imeli radi.

Manca

Želim si veliko uspeha v šoli in v nogometu, veliko zdravja ter sreče. Drugim pa želim sreče, zdravja in uspehov v šoli.

Žiga

Želim si, da bi bil uspešen v šoli, v nogometu in da bi bil zdrav. Za druge pa si želim veliko uspehov.

Tim

V letu 2018 si želim dobre ocene, drugim pa želim veliko uspeha.
Matevž

Želim si uspehe pri flavti in atletiki, drugim pa ogromno sreče.
Karolina

Želim si veliko uspeha v šoli in na odbojki, drugim pa veliko sreče in zdravja.
Mia

Želim si veliko uspeha, sreče, zdravja, drugim pa zdravje in to, kar si sami želijo.
Melanie

Želim si, da bi bil dober v šoli, ostalim pa isto in to, kar si sami najbolj želijo.
Domen

Želim si, da bi uspešno končala šolsko leto 2017/18.
Ana

Želim si veliko uspeha in dobrih ocen.
Andraž

Želim si veliko lepih in dobrih ocen.
Patrik

Želim si veliko dobrih ocen.
Luka

Želim si uspešne ocene in da zaključim 7. razred.
Timotej

Želim si veliko dobrih ocen, da bi zaključila 7.razred
Klara

Želim si veliko zdravja in sreče. Prav tako pa vsem sošolcem želim, da z dobrimi ocenami zaključijo 7.razred.
Ema

Želim si da bi bil sprejet v srednjo šolo in da bi se tam tudi spoprijateljili.
Luka

Želim si srečo in dober uspeh.
Nika

Želim si srečo, veliko zabave, da bi se dobro odločila za srednjo šolo in tam spoznala veliko prijaznih ljudi, najbolj pa zdravja.
Larisa

Želim si veliko sreče, prijateljev in da se vključim v družbo na srednji šoli.
Žak

Želim si dobre ocene, da sem sprejet na srednjo šolo, da sem sprejet v družbo, srečo in veliko zabave.
Rene

Želim si dobre ocene in srečo ter da sem sprejet v srednjo šolo.
Jernej

Želim si srečno in uspešno leto. Da bom sprejet v srednjo šolo in imel dobre pogoje.
Robi

Želim si dober uspeh, da bi bil sprejet v srednjo šolo, da bi tam dobil prijatelje.
Lan Patrik

Želim si sreče v letu 2018 in želim si spoznati nove ljudi. Najpomembnejše pa je zdravje, kar si želim najbolj. Upam tudi, da bom uspešno končal osnovno in uspešno začel s srednjo šolo. Želim si tudi, da bom v letu 2018 užival čim bolj in da bom med počitnicami kaj zaslužil, da bomo lahko šli s prijatelji na sladoled ali na pijačo.
Timi

V letu 2018 si želim zdravja, sreče, znanja. Da bi se uspešno vpisal na srednjo šolo, hočem spoznati nove ljudi in da bi se vsi imeli radi.
Lan

Želim si dober uspeh, da bom sprejeta v srednjo šolo, ki si jo bom izbrala, srečo, veliko novih prijateljev in pravih odločitev.
Amadeja

Želim si veliko sreče, zdravja, dobrih ocen in novih prijateljstev.
Sara

V letu 2018 si želim dobro izbiro za srednjo šolo, da bi tam spoznala nove prijatelje, veliko sreče v življenju, zabavni zaključek šolskega leta v osnovni šoli.
Laura

Na krilih domišljije, Nerazvrščeno

Evropsko mladinsko prvenstvo v judu

Komentiraj

Evropsko mladinsko prvenstvo se je pričelo 15.9.2017 v športni dvorani Lukna, pri stadionu Ljudski vrt v Mariboru. Same priprave na prvenstvo so intenzivno potekale zadnjih nekaj mesecev. Dan pred uradnim pričetkom smo pripravljali dvorano, prav tako smo imeli tudi generalko za svečano otvoritev.

V petek zjutraj so se že pričele kvalifikacije, ki so trajale vse do 15.30 ure. Sledila je svečana otvoritev s himno, plesno točko in pozdravom predsednika JZS Darka Mušiča, na koncu otvoritve paje sledila še predstavitev sodelujočih držav. Mladi judoisti smo nosili zastave. Jaz sem imel to čast, da sem nosil prvi in sicer albansko zastavo.

© foto: Rok Rakun http://rrakun.com

Za otvoritvijo so se pričeli finalni boji, na katerih smo mlajši judoisti nosili tekmovalcem košarice, v katere so pred borbo odložili svoje osebne stvari. Zaključek prvega dne je bil ob 19. uri. V soboto so tekmovali tudi naši tekmovalci, ki so se odlično borili, vendar je bilo premalo za stopničke. Dobili smo eno zlato medaljo Klare Apotekar. V polfinalu se je sicer poškodovala, vendar je to ni ustavilo na poti do zmage. Soboto smo uspešno zaključili ob 19.uri. Ostal je še zadnji, tretji dan prvenstva, kateri je bil namenjen ekipnim bojem. V ženskih bojih so zmagale Francozinje, pri moških pa Azerbajdžanci. Naši fantje so na žalost izpadli v prvem krogu. Dekleta so se prebila v drugi krog in nato še tretji, kjer so na žalost izgubile, saj jim sodniki niso bili naklonjeni.

Ko se je tekmovanje zaključilo, je sledil kratek program in, seveda, predaja zastave EJF naslednjemu organizatorju. Prihodnje leto bo prvenstvo potekalo v Bolgariji v mestu Sofija. Ko so se uradne luči ugasnile in so tekmovalci zapustili dvorano, se je za nas začelo veliko delo. Najprej smo se vsi, ki smo sodelovali pri izvedbi prvenstva, fotografirali. Ob tem se nam je vsem skupaj zahvalil za pomoč, pridno delo in potrpežljivost naš predsednik JZS Darko Mušič. In po teh lepih besedah zahvale je sledilo pospravljanje dvorane. Bilo nas je veliko, zato je zadeva tekla zelo hitro. Za pridnost pa nas je čakala še odlična torta, katero je spekla ena od mam, ga. Velišček.

Vsi trije dnevi so potekali odlično, na kar smo ponosni, saj je to potekalo v našem mestu. Vesel sem, da sem lahko bil del tega in da sem lahko tudi sam en majčken delček prispeval k dobri izvedbi prvenstva.

Maj GARB, 8.b
JUDO KLUB BRANIK BROKER

Na krilih domišljije, Nerazvrščeno

Gasilsko tekmovanje in zlati pokal

Komentiraj

Približno dve leti nazaj smo se z gasilskim društvom Dvorjane odpravili na tekmo in se potegovali za prvo mesto.

Bilo je kot vsako tekmovanje do zdaj, vsaj na začetku. Najprej smo se ob 6.00 zjutraj zbrali pred gasilskim domom in se vkrcali v gasilske avtomobile. Bili smo prvi, ki so sedli v nov gasilski kamion. Potem smo se odpeljali na Poljane in ko smo prispeli, smo si morali zapeti uniforme in se postaviti v zbor. Nato smo se kot ekipa in kot posameznik predstavili sodnikom tekmovanja. Bili smo sprejeti in kmalu smo bili na vrsti, da se pomerimo.

Najprej smo se udeležili štafete. Vsak je tekel 25 metrov, mi, starejši, pa tudi 50 metrov. Bilo je napeto, saj je bilo pionirskih ženskih skupin veliko. Po štafeti smo bili zelo nestrpni, saj je imela naslednja skupina velike članice. Bilo nas je upravičeno strah, saj smo jih na koncu premagale le za 3 stotinke. Bile smo zelo vesele, ampak še zdaleč ni bilo konec. Sledil je kratek odmor in malica, kjer smo dobil hrenovke in pijačo. Sledila je tekma podiranja tarč z vodo. Pri tej tekmi je cilj, da s pomočjo veder napolniš brentačo in z njo podreš tarčo. Medtem ne smeš izgubiti kape, govoriti ali pomagati ostalim, saj za to prejmeš kazenske točke.

Nam je to uspelo v dvanajstih sekundah. Bile smo navdušene, saj smo podrle svoj rekord. Potem pa je sledilo še eno navdušenje, saj smo osvojile 1. mesto na tekmovanju.

Za nagrado smo prejele pokal in medalje ter obisk gostilne Johana. Tam smo uživali in pojedli kar nekaj dunajskih zrezkov.

Neža Glonar, 7. b

Na krilih domišljije, Nerazvrščeno

“Zveri” v morju

Komentiraj

Pred enim letom smo se z družino in prijatelji odpravili na morje. Tam smo ostali dva tedna.

Prvi dan smo razpakirali prtljago in se takoj odšli namočit v morje. Zvečer smo se družili in igrali namizne igre, nato smo odšli spat in se pripravili na naslednji dan. Naslednjih nekaj dni ni bilo nič posebnega, nato pa sva se s prijateljem domislila, da bi odšla ponoči lovit rake in ribe, saj takrat prilezejo in priplavajo ven. Na lov sva vzela močno lučko, da sva lahko videla pod vodo, mrežo za lovljenje rib ter posodo, v katero sva dala vse, kar sva ujela. Ujela sva par velikih in malih rib ter par velikih rakov. V morju sva videla tudi morske kumare, morske zvezde ter eno hobotnico. Hobotnica je bila velika kakšnih 40 centimetrov in je žal nisva ujela. Ko sva se odpravila lovit drugo noč, sva ulovila dosti rakov, malih in velikih ter enega ogromnega, ki je bil velik nekje okoli 15 centimetrov. Ko sva se skupaj potapljala podnevi, sva našla tudi dosti školjk.

Zadnji dan nas je čakalo veliko dela, saj smo morali spakirati prtljago in se odpraviti domov. Čakala nas je 12-urna vožnja. Med potjo smo se ustavili v restavraciji, pojedli kosilo in odšli naprej. Ko smo prispeli, sem bil zelo vesel, da sem lahko spet videl ostale družinske člane.

Gašper Beber, 7. b

Vrtiljak dogodkov

Pet dni v Planici

Komentiraj

V ponedeljek, 30.1.2017, smo se ob 6.45 zbrali pred šolo, saj smo odšli v šolo v naravi v Planico. V avtobus smo natovorili prtljago in se poslovili od staršev. Tako je sledila pot v Planico. Na avtobusu je bilo zabavno, saj smo se pogovarjali in tudi kaj zapeli. Med potjo smo imeli postanek v Trojanah, kjer smo imeli malico. Nadaljevali smo pot, med katero smo opazovali lepote narave. Med potjo je nastala tudi pesem: “Mi gremo pa v Planico se skakat naučit, da bomo skakal’ kakor Domen, Peter al pa kit.” Ko smo prispeli v Planico, so nas zelo lepo sprejeli in nam v učilnici povedali pravila ter pokazali sobe. Ko smo se namestili po sobah, je sledilo kosilo, kjer smo določili dežurnega. Po kosilu je sledil tek na smučeh na stadionu. Imeli smo tudi nekaj prostega časa, kateremu je sledil nočni pohod. Ko smo se vrnili, je sledilo tuširanje in počasi smo se spravljali v postelje. Ob 22. uri smo utrujeni zaspali.

IMG_8232

IMG_8231

IMG_8228

IMG_8212

Naslednje jutro smo se zbudili ob sedmi uri, sledila je telovadba v telovadnici in nato zajtrk. Ko smo se okrepčali, smo šli tekat s smučmi. Razdelili so nas v dve skupini, da smo lažje delali. Po teku je sledil pohod do Zelencev, kjer je bilo zelo lepo. Bil je že čas za zasluženo kosilo in počitek, kjer smo si ogledali zgodovino smučarskih skokov. Po počitku smo bili aktivni v telovadnici. Sledila je okusna večerja. Zvečer smo se radi družili po sobah, vendar je čas hitro mineval in kmalu je bila ura deset zvečer in čas za spanje.

IMG_8169

IMG_8177

IMG_8186

IMG_8188

IMG_8146 (2)

IMG_8139 (2)

IMG_8157 (2)

Jutra so bila vsak dan enaka, po zajtrku pa je tretji dan sledila razdelitev v dve skupini. Nekateri smo odšli s tekaškimi smučmi do Italije. Po vrnitvi je sledilo kosilo. Po polnih želodčkih je bil čas za mirnejše aktivnosti, imeli smo orientacijsko uro, kjer smo si ogledali film in reševali naloge. Ker smo bili ta dan pridni, smo lahko tudi poklicali domov. Sledila je večerja in druženje s sošolci.

IMG_8121 (2)

IMG_8124 (2)

IMG_8125 (2)

Četrti dan smo se prebudili kot vsako jutro in sledila je telovadba, zajtrk in pohod v kočo Tamar. Ko smo se vrnili, nas je čakalo kosilo. Zvečer smo imeli predstave kot so ples, petje, triki in dramske igre. Bil je še en lep večer.

IMG_8207

IMG_8198 (2)

Zadnje jutro je bilo kot vsako, le da je deževalo in čakal nas je odhod domov. Odšli smo v muzej in bil je tudi čas za nakup spominkov. Po kosilu je napočil čas, da se poslovimo in odpeljemo proti domu. Med potjo smo imeli postanek na Trojanah, kjer smo pojedli kakšen krof. Pripeljali smo se pred šolo, kjer so naš že težko pričakovali naši starši. Tudi mi smo komaj čakali, da jim polni vtisov iz Planice pripovedujemo, kako zelo lepo smo se imeli.

IMG_8088 (2)

V šoli v naravi sem se imel zelo lepo, pobliže sem spoznal tek na smučeh, ki mi je do sedaj bil neznanka. Moram priznati, da sem navdušen. Prav tako pa je bilo lepo, da smo lahko bili skupaj s sošolci, se družili in zabavali. Upam, da nas še v naslednjih letih čaka kaj podobnega in da bosta naši razredničarki seveda ZA.

Maj Garb, 7. b

Vrtiljak dogodkov

Tehniški dan v 7. b

Komentiraj

 V sredo, 30.11. 2016, smo na OŠ Duplek imeli tehniški dan. Učenci 7. b razreda smo pekli kekse. Pričeli smo ob 7.30. Razdelili smo se v  štiri skupine. Prvo skupino so sestavljali Erik, Kaja, Iris in Neža. Druga skupina so bile Žana Ivana, Pia, Lucija in Hana. V tretji so bili Gal, Timotej, Milan in Gašper, v četrti pa smo bili Valentin, Alen, Martin in Maj.

Ko smo dobili sestavine, smo kar začeli s pripravo testa. Vsi smo tehtali, gnetli, nekateri so si pomagali s testomatom, valjali in tako naprej. Medtem ko smo pekli, smo imeli težave, saj je dišala vsa šola in vsi so hoteli poskusiti. Pomagala nam je tudi učiteljica Marjetka Bezjak. Ko smo porabili vso maso, smo naredili še eno in tako smo naredili ogromno keksov, ki jih vsi lahko kupite na božičnem sejmu pri drsališču za prostovoljno vsoto.

Vsi smo zelo uživali in želimo si še več takih dni. Veseli pa bomo tudi, če bo kdo od naših bralcev kupil kakšen paketek.

Maj Garb, 7. b

Na krilih domišljije

Izlet na Peco

Komentiraj

S šolo smo odšli na izlet na Peco.

S sošolci smo sledili konju. Vsi sošolci so izginili v hosti in tako sem sam prišel do jame, v katero me je vodil konj. Šla sva po groznih stopnicah, prekritih s kožuhom. Prišel sem do velike sobe, v kateri so Kralj Matjaž, Martin Krpan in Prešeren igrali karte in pili rujno vince. Ko so me zagledali, so začeli preklinjati, nato so mi ponudili grozdni sok. Po nekaj urah smo se poslovili in sem odšel do avtobusa. Za spomin so mi podarili njihove karte.

Ko sem prispel do avtobusa, sem se zelo razveselil, saj so me tam čakali tudi moji izgubljeni sošolci.

Maj Garb, 7. b

Na krilih domišljije

Polž in zajec

Komentiraj

Nekega dne je polž lezel po deblu. Mimo je prišel hiter in važen zajec, ki je polžu rekel: “Ti polž počasni, prehitim te kot za šalo.” Polž mu odgovori: “No, pa tekmujva. Kdor pride prvi do gozdne jase, je zmagovalec.” Polž je komaj začel, ko je bil zajec že na pol poti. Zajec si je mislil: “Kako je počasen!” In že je nanj skočil lisjak ter ga požrl. Ko je polž prišel do cilja je bil zelo vesel, saj je prehitel najhitrejšega tekača.

Počasi se daleč pride.

Maj Garb, 7. b

Majhne skrivnosti

Intervju z učiteljem Brankom Krajncem

Komentiraj

V letošnjem letu novinarji Korakov kot novost uvajamo intervjuje z učitelji. 5. oktober je dan učiteljev in tako prav primeren dan za objavo prvega takega intervjuja. Tokrat smo se pogovarjali z učiteljem Brankom Krajncem, učiteljem naravoslovja, biologije in etike. Bil je prijeten pogovor, v katerem smo izvedeli marsikaj zanimivega.

IMG_2683

Mia: Zakaj ste se odločili za ta poklic in področje ?

Učitelj: Že od osnovne šole sem si želel postati učitelj ali glasbenik. Učitelj sem hotel postati zaradi učiteljev, ki so me poučevali in niso bili najbolj prijazni, za področje pa sem se odločil kot študent.

Kaja: Kako dolgo že učite na tej šoli?

Učitelj: Okoli 30 let.

Maj: Kakšne izkušnje imate s prejšnjimi generacijami?

Učitelj: Bili so bolj delovni, sicer pa ni velike razlike.

Mia: Koliko generacijam ste že bili razrednik?

Učitelj: Petim ali šestim.

Kaja: Kako vam je všeč na tej šoli?

Učitelj: Všeč mi je, ampak so na drugih šolah nekatere stvari malo boljše.

Maj: Kakšno je vaše mnenje o vzgoji otrok?

Učitelj: Mislim, da so starši preveč popustljivi in otrokom pustijo preveč stvari, vendar sem proti vsakršnem nasilju.

Mia: Kaj vas pri učencih najbolj moti?

Učitelj: Da nekateri niso zainteresirani za nobeno stvar, za razliko od vas.

Kaja: Kakšen je vaš način pouka?

Učitelj: Poskušam biti drugačen in čim bolj zanimiv.

Maj: Katero snov najraje učite? Zakaj? Kaj pa se najraje učijo učenci?

Učitelj: Najraje učim genetiko in biologijo, ker se najbolj razvija in o tem veliko pišejo. Učenci se najraje učijo o človeku in človeškem telesu.

Mia: Zakaj imate tako radi živali?

Učitelj: Ker sem iz podeželja in smo doma vedno imeli živali, za katere sem z veseljem skrbel.

Maj: Katera je vaša najljubša rastlina?

Učitelj: Moja najljubša rastlina je breza zaradi belega lubja.

Kaja: Katera je vaša najljubša žival? Zakaj?

Učitelj: Zelena žaba, zaradi lepote.

Maj: Bi ob koncu še kaj povedali bralcem Korakov?

Učitelj: Naj berejo Korake in veliko knjig, saj prinašajo znanje.

Učitelju Branku se najlepše zahvaljujemo za prijaznost in deljenje svojih malih skrivnosti. 

Mia Miholič, 6. a, Maj Garb in Kaja Breznik, 7. b