Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Donataja Malinić

KAKO DOŽIVLJAM DANAŠNJI ČAS

V današnjem času je veliko manj revščine kot včasih. Vseeno pa jo
še kje najdemo. Prav tako so se v starih časih več družili, danes pa so
večinoma vsi na telefonih. Nasilje pa se še marsikje najde.
Danes nekateri ljudje razmišljajo samo še o tem, kaj slabega bodo
rekli in naredili drugim. Pred leti so se otroci igrali zunaj, saj niso imeli
doma kaj za delati. Bili so lačni in so bili zelo veseli, če jim je kdo
ponudil hrano. Danes večinoma ni več tega, a če vidiš koga, ki je zelo
lačen, se ne smej, to ne bo nič pomagalo.

Nasilje pa je v šolah pogosto. Ljudje se manj razumejo in več kregajo. Lakota je bila včasih zelo pogosta, še posebej v nekaterih obdobjih (npr. suša, poplave).
Danes greš v trgovino in kupiš kaj želiš, včasih pa ni bilo dosti stvari,
revnejši ljudje si sploh niso mogli privoščiti stvari, ki so bolj drage.
Zato moramo biti prijazni drug do drugega in se spoštovati. Če bi se
vsi spoštovali in se poskusili razumeti, na svetu ne bi bilo toliko
sovraštva in nasilja. Tudi vojn. Vsi bi se lepše počutili v prijaznem
svetu.

Na svetu ni vse pravično razdeljeno in če želimo pomagati,
moramo pomagati zdaj. V našem razredu se vsak dan vsaj 1x skregajo
in včasih stepejo. Ob tem je meni grozno, večina pa se smeji in navija,
kot da so na tekmi in je na koncu vseeno, če se komu kaj zgodi.
Zato je bolje, da če se tudi s kom ne razumemo, se poskušamo
razumeti, pa če še to ne gre, ga pustimo pri miru. Z besedami lahko
tudi užalimo ljudi, zato moramo paziti, kaj rečemo. Torej, če želimo
živeti v normalnem svetu, poskusimo biti prijazni in živeti s srcem.


Eva Tepeh, 6. b

Kako doživljam današnji čas

Še danes je veliko preveč nasilja, žalitev, groženj … To, kar se je zgodilo v Srbiji, se ne bi smelo dogajati. V našem času, ko pridelamo hrane za 10 milijard ljudi, je lakota še zelo pogosta, medtem ko se posamezniki nažirajo in zapravljajo denar vsepovsod. Imamo pa zato heroje, ki donirajo in se borijo, da bi se znebili lakote in brezdomstva.
Rasizem, homofobija in seksizem so zelo resne stvari. Rasizem, diskriminacija drugih ras zaradi barve kože, je še vedno zelo grozna stvar. Drugih ne bi smeli obsojat zaradi njihove barve kože. Zelo grozna
stvar, ki jo večkrat opažam na šoli, je homofobija. Jaz sem bil večkrat prisoten, ko so se norčevali iz mojih prijateljev, zato ker podpirajo LGBTQ. Jaz menim, da je ljubezen ljubezen. Zdaj že po socialnih medijih “influencerji” postavljajo pravila v komentarjih kot so: brez žalitev, sovražnega govora, brez grdih besed itd.

Lakota in brezdomstvo sta enako resna. Nekaj časa nazaj, ko sem potoval po Franciji, sem opazil veliko brezdomcev v večjih mestih. Ob tem sem se počutil grozno, saj nisem mogel pomagati. Smilijo se mi, saj večino časa niso krivi sami.
Zdi se mi, da se iz zgodovine ne bomo naučili skoraj nič. Vojne, nasilje, seksizem se še vedno aktivno izvajajo. Upamo lahko, da se bo kaj izboljšalo.

Maks Muraus, 6. b

Bralni izzivi v 6. razredu

Čarobni piškotki

Nekoč je živel navaden pek. Pek ni bil reven in ne bogat. Imel je družino. Ženo, hčero, sina in psa. Pek si je želel samo slave.

Nekega dne, ko je pek mesil testo za piškote je k njemu prišla vila Kremka. Vprašala ga je kaj si želi. Rekel ji je, da nekaj s čimer bi zaslovel. Rekla je naj zapre okna in vrata nato še oči. Ko je pek to naredil, je Kremka vrgla nekaj v skledo z maso za piškote in izginila. Ko je pek odprl oči vile ni bilo več. Začutil ni nič drugega, kot to kar vsak dan. Nadaljeval je s piškoti. Ko jih je spekel je šel v posteljo počivat, saj je imel naporen dan. Naslednji dan si bili piškoti že okrašeni in vsi so tekali po pekarni. Kaj so delali se sprašujete? Piškoti so pekli praznična peciva, kruh, potice,…Takrat, ko so piškoti najbolj noreli, je vstopil novinar s prižgano kamero, ki je snemala v živo. Kmalu se je pekarna napolnila z ljudmi in novinar je odšel. Ljudje so si zaželeli živih piškotov in ostalih dobrot, ki so jih izdelovali čarobni piškoti. Pek je rekel, da proda samo dobrote, čarobnih piškotov pa ne. S temi piškoti je pek postal slaven. V pekarni je bil kotiček, kjer si si lahko ogledoval delo čarobnih piškotov in zraven užival v dobrotah, ki so jih naredili.

Tako je pek postal slaven. Z družino, kamor sedaj spadajo tudi čarobni piškoti, je živel slavno do konca svojih dni. Piškotki še vedno živijo, če jih seveda še niso pojedli. 😊

Eva Cesar, 6. a