………….SE NADALJUJE…………….

Končno SYDNEY. Pa sem le prispela. Najprej sva odšli na Bondi beach, najslavnejšo Sydneysko plažo, kjer je bilo veliko surferjev. Skočila sem v morje, vendar je bilo zelo mrzlo, tako da z užitkom kopanja na tako lepi plaži ni bilo nič. Mami je rezervirala najboljši hotel na celotni poti, oziroma hotel z najlepšim razgledom iz sobe. Pogled je bil na center Sydneya, na stolpnice,… Že prvi večer sva odšli v mesto, saj sva imeli od hotela do tja, kjer se začnejo razne trgovinice samo 700m. V Sydneyu je toliko trgovin, da sem bila jaz čisto iz sebe od navdušenja. Šli sva v vse trgovine iz mojega seznama: Nike, Apple, Adidas, NBA, Foot Locker, Target, Peter Alexander, Urban in mnoge druge. Ura je bila že osem, zato sva se odpravili nazaj v hotel. Bili sva tudi že precej utrujeni, saj sva samo po trgovinah naredili 12.000 korakov.

Naslednji dan sva odšli zjutraj do Sydneyske opere. Bila sem zelo vesela, ker sem bila pred Sydneysko opero, kjer marsikateri Slovenec ni bil. Občutek stati pred opero je bil neverjeten, ker sem vedela, da sem na drugem koncu sveta, kjer verjetno nikoli več ne bom in ker sem si do opere želela priti že takoj, ko sem izvedela, da greva v Avstralijo. Nato sva odšli še malo po parku zraven opere, kjer sem občudovala papige, ki so tam ptice kot pri nas golobi. Druga največja znamenitost Sydneya je most Harbour bridge. Seveda me je mami gnala tri kilometre čez most Harbour bridge, da so mi skoraj odpadle noge. No, razgled pa je res bil fantastičen. Zvečer sva odšli na razgledni stolp v Sydneyu in nato še po trgovinicah. Bili sva tako utrujeni, ko sva prišli v hotelsko sobo, da sva se samo ulegli na posteljo.

Pa je prišel tretji dan Sydneyja. Zjutraj sva odšli v kitajsko četrt, ki je zgrajena sredi samega mesta. Tam so Kitajci kar na prostem izvajali jogo. Za zajtrk sva jedli sydneyske kurtoše, ki so bili božanski. V kitajski četrti sva odšli na kitajsko tržnico. Za kosilo sva si naročili neke korejske palačinke, ki so bile ogabne, ker so imele notri neko maščobo,… Jaz sem jo dala ptiču Bineku, da jo je do konca pojedel. V Sydneyju imajo na delu, kjer je kitajska četrt postavljene take igralnice z avtomati, različnimi igrami,… Tam sem porabila 30 dolarjev, samo nisem dobila nič iz avtomatov. Z ladjico sva odšli na Manly beach, ki je druga najbolj znana plaža v Sydneyju. Prevozili sva cel sydneyjski zaliv. Tam sem jedla najboljši zmrznjen jogurt. Ob povratku sva odšli še malo po trgovinah in do sydneyjske opere ponoči. Bil je krasen občutek biti tam, pod zvezdami, obkrožen s stolpnicami in občutkom, da sva tako daleč od doma.

Naslednji dan sva šli iskat Kpop kartice za prijateljico, ki je njihova fenica. Nato pa še zadnjič po trgovinah. Najin naslednji cilj so bile gore Blue Mountans.

……….SE NADALJUJE……………

16. 12. 2024

Dragi dnevnik!

Prejšnji teden smo bili v šoli v naravi. Moj najljubši dan je bil četrtek , 12. 12. 2024.

Dan se je začel takole. Učitelj nas je zbudil ob 6. 55 zjutraj. Ob 7.00 je učitelj Tomaž prižgal zvočnik. Jaka je stopil iz sobe in začel peti, da nas bi zbudil. Ko smo se zbudili, smo imeli 20 minut, da se oblečemo in gremo na zajtrk. Kar je za mene zelo malo časa. Jedla sem marmelado in maslo. Za malico na smučišču smo dobili frutabelo. Po zajtrku smo se oblekli za smučanje ali za pohod tisti, ki nismo znali smučati. Jaz sem bila ena izmed tistih, ki nismo smučali, saj sem se udarila. Ob približno 8.00 je prišel avtobus ali kombi, ki nas je odpeljal do smučišča. Ko smo prišli do smučišča v Kranjski gori, smo tisti, ki nismo smučali , odšli v gostilno. Naročili smo si vročo čokolado ter se igrali in se pogovarjali. Na koncu smo si naročili tudi ocvrt krompirček. Ko smo pojedli, smo se peš odpravili do jezera Jasna. Po ogledu smo odšli do mesta, da smo si kupili magnet. Na poti nazaj do smučišča smo se ustavili v trgovini Mercator. Kupila sem si vitaminsko vodo in žvečilne gumije. Po končanem nakupu smo se odpravili nazaj do smučišča. Bil je dolg pohod, a je bil čudovit. Smejali smo se in zabavali. Na smučišču nas je pobral kombi, s katerim vožnja je bila zelo zabavna. Po vrnitvi v hotel smo se preoblekli v suha oblačila in odšli na kosilo. Bila je špinača in krompir. Ne moja najljubša 🙁 . Po kosilu smo se spet preoblekli v smučarske hlače. V nahrbtnik smo si dali pijačo in odšli na pohod na Tamar, ki je prečudovita mala koča, imenovana po ograji, ki je ločila ovce ali koze na planinah. Med pohodom smo imeli odmore za požirek vode. Ob prihodu na Tamar smo na klopeh lahko kaj pomalicali in popili. Odhod nazaj je minil zelo hitro. V hotelu smo se odšli uredit za odhod na večerjo. Vsi smo bili zelo utrujeni od 4 kilometrskega pohoda na Tamar, a smo končno dočakali večer diska. Med večerjo so nas punce prišle vprašati za glasbeno željo. Odločile smo se za pesem Low, low, low. Na začetku nam je bilo žal, da nismo izbrale pesmi Reševalec, a smo jo na koncu vseeno slišali. Največkrat je bila pesem F!en, ki je res zažigala. Po najboljšem disku smo odšli v sobe, se stuširali in odšli spat.

Najboljši dan na svetu!!! Obožujem šolo v naravi 🙂

Zoja Krebs, 6.a