……………SE NADALJUJE………………

Na vsak način sem želela prepričat mami, da bi ostali še vsaj en dan v Sydneyu. A je vzrajala, da sva odšli v malo mestece blizu Blue Mountains.

Zjutraj, ko sem se zbudila, sva odšli do Treh sester, to so tri skale, ki stojijo zelo blizu skupaj. Odšli sva naprej, da sva se slikali bližje sestram. Nato sva odšli na nasprotno stran, kjer je bila postavljena postaja iz katere si lahko šel na gondolo in na zobato železnico, ki te je pripeljala na čudovite razglede.. Meni je bila najbolj všeč zobata železnica, mami pa ne preveč, saj se boji višine.

Ko sva se počasi odpravljali nazaj proti majhnemu mestecu, sem si šla kupit lušten majhen bidon. Nato sva odšli v majhno čokoladnico, kjer sem si naročila vročo čokolado, ki si si jo naredil sam. Dobil si mleko v skodelici, pod katero je gorela svečka. Sam si si topil drobne kapljice čokolade in si tako naredil vročo čokolado.

Naslednji dan sva se odpravili nazaj proti Gold Coastu. Ponovno sva se ustavili v Byron Bayu. Tam sem mami prepričala, da je najela surf za eno uro. Moja velika želja je bila namreč surfati na teh velikih valovih. Bilo je zelo zabavno, a precej težje kot je zgledalo na daleč, ko sem opazovala izkušene surferje. Sicer mi mami ni dovolila, da bi šla k malo večjim valovom. A nekajkrat mi je uspelo, da sem se vstala na surf. Vsekakor bom še kdaj poskusila surfati. Ampak že zdaj se lahko pohvalim, da sem surfala na najbolj znani surferski plaži Avstralije. Zvečer sva si z mami v kampu spekli perutničke na žaru, ki je dostopen vsem obiskovalcem kampa. Še ena kljukica s tega potovanja.

Ustavili sva se tudi v Newcastlu, kjer sva doživeli “fatamorgano”. Neskončne sipine peska, na katerih so bile kamele. Počutila sem se kot v Sahari, ko sem sedela na kameli. Nato pa je sledilo nekaj najboljšega. S štirikolesniki sva se odpeljali do sipin, kjer sva bordali na peščenih sipinah. Imeli smo dve možnosti, da stojiš ali pa da sediš. Nekajkrat sem poskusila sede, potem sem se do konca vozila stoje. Vsi so mi ploskali, kako dobro mi gre. Bili sva skoraj pri koncu najinega potovanja, čakali so naju zadnji dnevi v Avstraliji.

Naslednjič pot domov.

…….SE NADALJUJE………..

24. decembra 2024 smo v Osnovni šoli Duplek izvedli prireditev, s katero smo se spomnili pravega namena praznikov, ki so pred nami. Govora je bilo vse o božiču in novem letu, njuni toplini ter o zelo pomembnem slovenskem prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti. Izvedeli smo, da je pomembno, da se med prazniki malo ustavimo, živimo v trenutku ter preživimo čas okoli ljudi, ki jih imam resnično radi. Na pomemben državni praznik pa je prav, da izobesimo zastavo in s tem pokažemo spoštovanje in ponos na našo državo.

Prireditev se je začela z himno, kasneje pa so jo popestrili Tamburaški orkester Duplek in učenci. Vsi so se zelo izkazali in svoje pevske, plesne ali druge talente predstavili izvrstno. Govor je imel tudi gospod ravnatelj Tomaž Repenšek, ki pa je prvošolčkom med prireditvijo podaril slovenske zastave. Prireditev smo končali z razglasitvijo rezultatov tekmovanja za najlepšo okrašeno učilnico, v katerem so vsi razredi odlično odrezali. Imeli smo dve kategoriji, v katerih pa sta, po težki odločitvi, zmagala 5.a in 9.c.

Po prireditvi so se učenci udeležili božičnega rajanja, ki so ga odlično pripravili in izvedli 9. razredi. Rajanje je bilo polno smeha, plesa, toplih objemov in zabave.

Za vse učence je bil pester dan, vendar pa je prav, da se spomnimo tistega čara praznikov in jih res preživimo prežeti z ljubeznijo, hvaležnostjo in ponosom na našo državo.

Zala Lonec, 9.a

………….SE NADALJUJE…………….

Končno SYDNEY. Pa sem le prispela. Najprej sva odšli na Bondi beach, najslavnejšo Sydneysko plažo, kjer je bilo veliko surferjev. Skočila sem v morje, vendar je bilo zelo mrzlo, tako da z užitkom kopanja na tako lepi plaži ni bilo nič. Mami je rezervirala najboljši hotel na celotni poti, oziroma hotel z najlepšim razgledom iz sobe. Pogled je bil na center Sydneya, na stolpnice,… Že prvi večer sva odšli v mesto, saj sva imeli od hotela do tja, kjer se začnejo razne trgovinice samo 700m. V Sydneyu je toliko trgovin, da sem bila jaz čisto iz sebe od navdušenja. Šli sva v vse trgovine iz mojega seznama: Nike, Apple, Adidas, NBA, Foot Locker, Target, Peter Alexander, Urban in mnoge druge. Ura je bila že osem, zato sva se odpravili nazaj v hotel. Bili sva tudi že precej utrujeni, saj sva samo po trgovinah naredili 12.000 korakov.

Naslednji dan sva odšli zjutraj do Sydneyske opere. Bila sem zelo vesela, ker sem bila pred Sydneysko opero, kjer marsikateri Slovenec ni bil. Občutek stati pred opero je bil neverjeten, ker sem vedela, da sem na drugem koncu sveta, kjer verjetno nikoli več ne bom in ker sem si do opere želela priti že takoj, ko sem izvedela, da greva v Avstralijo. Nato sva odšli še malo po parku zraven opere, kjer sem občudovala papige, ki so tam ptice kot pri nas golobi. Druga največja znamenitost Sydneya je most Harbour bridge. Seveda me je mami gnala tri kilometre čez most Harbour bridge, da so mi skoraj odpadle noge. No, razgled pa je res bil fantastičen. Zvečer sva odšli na razgledni stolp v Sydneyu in nato še po trgovinicah. Bili sva tako utrujeni, ko sva prišli v hotelsko sobo, da sva se samo ulegli na posteljo.

Pa je prišel tretji dan Sydneyja. Zjutraj sva odšli v kitajsko četrt, ki je zgrajena sredi samega mesta. Tam so Kitajci kar na prostem izvajali jogo. Za zajtrk sva jedli sydneyske kurtoše, ki so bili božanski. V kitajski četrti sva odšli na kitajsko tržnico. Za kosilo sva si naročili neke korejske palačinke, ki so bile ogabne, ker so imele notri neko maščobo,… Jaz sem jo dala ptiču Bineku, da jo je do konca pojedel. V Sydneyju imajo na delu, kjer je kitajska četrt postavljene take igralnice z avtomati, različnimi igrami,… Tam sem porabila 30 dolarjev, samo nisem dobila nič iz avtomatov. Z ladjico sva odšli na Manly beach, ki je druga najbolj znana plaža v Sydneyju. Prevozili sva cel sydneyjski zaliv. Tam sem jedla najboljši zmrznjen jogurt. Ob povratku sva odšli še malo po trgovinah in do sydneyjske opere ponoči. Bil je krasen občutek biti tam, pod zvezdami, obkrožen s stolpnicami in občutkom, da sva tako daleč od doma.

Naslednji dan sva šli iskat Kpop kartice za prijateljico, ki je njihova fenica. Nato pa še zadnjič po trgovinah. Najin naslednji cilj so bile gore Blue Mountans.

……….SE NADALJUJE……………

16. 12. 2024

Dragi dnevnik!

Prejšnji teden smo bili v šoli v naravi. Moj najljubši dan je bil četrtek , 12. 12. 2024.

Dan se je začel takole. Učitelj nas je zbudil ob 6. 55 zjutraj. Ob 7.00 je učitelj Tomaž prižgal zvočnik. Jaka je stopil iz sobe in začel peti, da nas bi zbudil. Ko smo se zbudili, smo imeli 20 minut, da se oblečemo in gremo na zajtrk. Kar je za mene zelo malo časa. Jedla sem marmelado in maslo. Za malico na smučišču smo dobili frutabelo. Po zajtrku smo se oblekli za smučanje ali za pohod tisti, ki nismo znali smučati. Jaz sem bila ena izmed tistih, ki nismo smučali, saj sem se udarila. Ob približno 8.00 je prišel avtobus ali kombi, ki nas je odpeljal do smučišča. Ko smo prišli do smučišča v Kranjski gori, smo tisti, ki nismo smučali , odšli v gostilno. Naročili smo si vročo čokolado ter se igrali in se pogovarjali. Na koncu smo si naročili tudi ocvrt krompirček. Ko smo pojedli, smo se peš odpravili do jezera Jasna. Po ogledu smo odšli do mesta, da smo si kupili magnet. Na poti nazaj do smučišča smo se ustavili v trgovini Mercator. Kupila sem si vitaminsko vodo in žvečilne gumije. Po končanem nakupu smo se odpravili nazaj do smučišča. Bil je dolg pohod, a je bil čudovit. Smejali smo se in zabavali. Na smučišču nas je pobral kombi, s katerim vožnja je bila zelo zabavna. Po vrnitvi v hotel smo se preoblekli v suha oblačila in odšli na kosilo. Bila je špinača in krompir. Ne moja najljubša 🙁 . Po kosilu smo se spet preoblekli v smučarske hlače. V nahrbtnik smo si dali pijačo in odšli na pohod na Tamar, ki je prečudovita mala koča, imenovana po ograji, ki je ločila ovce ali koze na planinah. Med pohodom smo imeli odmore za požirek vode. Ob prihodu na Tamar smo na klopeh lahko kaj pomalicali in popili. Odhod nazaj je minil zelo hitro. V hotelu smo se odšli uredit za odhod na večerjo. Vsi smo bili zelo utrujeni od 4 kilometrskega pohoda na Tamar, a smo končno dočakali večer diska. Med večerjo so nas punce prišle vprašati za glasbeno željo. Odločile smo se za pesem Low, low, low. Na začetku nam je bilo žal, da nismo izbrale pesmi Reševalec, a smo jo na koncu vseeno slišali. Največkrat je bila pesem F!en, ki je res zažigala. Po najboljšem disku smo odšli v sobe, se stuširali in odšli spat.

Najboljši dan na svetu!!! Obožujem šolo v naravi 🙂

Zoja Krebs, 6.a

Dragi dnevnik!

Prejšnji teden sem bila v šoli v naravi. Najbolj sem si zapomnila torek. Zjutraj, ko sem se ob 7.00 zbudila, sem se 10 minut pogovarjala z Ajdo in Nežo (moji sošolki). Nato sem se oblekla v smučarsko opremo. Ob 7.35 nas je učiteljica poklicala na zajtrk. Po zajtrku smo se šli preobleč v smučarsko opremo.

Ob 8.30 smo šli na avtobus, ki nas je peljal na smučišče. Ko smo izstopili, smo vzeli smuči in palice. Nato smo določili skupine. V naši skupini so bili najboljši smučarji. Nas je imel učitelj Branko. Najprej smo se segreli in smo šli SMUČAT!! Ob prihodu na modro progo smo se spustili smuk po progi, kar je bilo zabavno. Nato smo odšli na rdečo progo, kjer so bile sedežnice. Ko smo se okoli 2-krat spustili po rdeči progi, smo imeli malico. Za malico smo imeli makove štručke in sok. Zraven smučišča je bil lokal, ki se je imenoval Oštarija. Jaz sem si naročila Coca-colo, ki je stala 3.50€, zelo predrago. Ob vrnitvi v dom smo imeli kosilo. Naše nadstropje je imelo kosilo ob 13.30. Hrana je bila dobra. Zelo so mi bili všeč špageti. Po kosilu je naša skupina šla na tek na smučeh. Za tek na smučeh smo potrebovali posebne smučarske čevlje in palice. Najprej smo se ogreli, nato smo se lovili in šli tekat, juhu!! Ko smo se naučili ustavljati, je naša skupina naredila krog okoli proge in naše hiške.

Ob vrnitvi v dom smo imeli večerjo. Zvečer smo šli na pohod do Planice, Vrnili smo se v dom in se ob 21.00 šli pripravit za v posteljo, potem smo ob 22.00 vsi zaspali. To je bil dan v šoli v naravi.

Iza, 6.a