Učiteljica za en dan

V petek pred zimskimi počitnicami sva s sošolko pripravili predstavitev o slovenskem pisatelju, esejistu, dramatiku in pesniku Ivanu Cankarju. V vlogi učiteljice sva nastopili kar tri šolske ure, saj sva jo predstavljali vsem trem skupinam, v katere smo razdeljeni pri pouku slovenščine. Povedala bom, kako sva se na te ure posebej pripravili in kakšni so bili občutki.

Z družino smo kakšen teden pred tem odšli tudi v spominsko oz. rojstno hišo Ivana Cankarja na Vrhniki. Tam sem izvedela ogromno podatkov in zanimivosti, ki sva jih kasneje vključili v govorni nastop. Poleg tega pa sem si tako dosti lažje predstavljala, kako skromno je živel Cankar in zakaj je to tolikokrat upodobil v svojih delih.

Nato sva s Tajo pripravili besedilo in kasneje še PowerPoint predstavitev, v katero sva poleg njegovega življenja in dela vključili tudi fotografije iz spominske hiše. Na dan predstavitve pa sem prinesla zraven tudi nekaj njegovih del, da bi sošolci vse bolje razumeli. Tudi sama sem prebrala kakšno njegovo črtico in nekaj pesmi, ter ugotovila, da je njegova dela težje razumeti. Ima pa zanimive pesmi v pesniški zbirki Erotika.

Celo raziskovanje se mi je zdelo zelo zanimivo in zabavno. Res sem uživala v tem. Všeč mi je bilo, da sem v spominski hiši izvedela še veliko drugih podatkov, ki jih na internetu verjetno ne bi. To je tudi kar pripomoglo k govornem nastopu. Uživala sem tudi, ko sva Cankarja predstavljali sošolcem, saj me to delo veseli. Želim si tudi postati učiteljica, morda celo učiteljica slovenščine. S tem projektom sem se v tem tudi malo preizkusila in videla, da me poučevanje res veseli. Z veseljem bi takšne ure še kdaj ponovila.

Zara Pušnik, 9.a

Pesmi na Bralnem maratonu

SPLOŠNA RESNICA

Splošno je res, da se rada pogovarjam …

In se ne tako težko predstavljam.

Rada sem v družbi …

In še posebej rada se z njo veselim.

Čas, ko se pogovarjam z ljudmi, hitro beži.

To me včasih skrbi …

Ampak se vseeno, ko je konec, razidemo,

in vsak na svojo stran odidemo.

Potem ko greš stran,

pa vendarle veš,

da je tvoja dobra volja zaman.

Saj veš, da te samo

eden od teh ne bo obrekoval

in se ti on edini

za hrbtom ne bo smejal.

Vedno nam vsi govorijo,

naj se z vsemi razumemo

in se za njih trudimo …

Ampak kaj ko veš,

da so ljudje lahko preveč nesramni

in za tvoja čustva – “prenemarni”.

Hana Špičko, 8. b

DOBRO NAM(A) JE SKUPAJ

Lepo nam je,

ko s prijatelji jahamo valove.

Počasi, počasi se staramo,

ko skupaj lovimo vetrove.

Prijetno mi je,

ko se spomnim,

da tudi njega imam

in svojih trenutkov z njim

nikoli nikomur ne dam.

Dobro mi je vselej,

ko sem v njegovi družbi –

ljubezen je vedno lepa,

če seveda ni slepa.

Mi bo tudi lepo,

če bova vsak dan,

vse leto v isti službi?

Ana Šohar Lorenčič, 9. a, OŠ Duplek