Preljuba, moja Drava!
Prekrasna si in ti si tista taprava!
S tabo se vendar neizmerno veselimo,
In po tvojih strugah hitimo.
Preljuba, moja Drava!
Počasi tečeš,
In nikoli nič ne rečeš.
Vedno tiha in vesela,
Že odkar te je narava prvič objela!
Vselej ljudi k sebi vabiš
In se nikoli ne ustaviš.
Oh, ti preljuba moja Drava!
Res te cenim,
In vedno te bom!
Hvala, ker si.
Taja, 9. a
Laskaj si, Drava naša mlada,
kolikokrat te je kdo pohvalil?
Ti srce rodoljubno razveselil?
Vemo, da laskanje bi slišala rada,
zato laskaj zdaj si sama, Drava naša mlada!
Sava, Soča, Kolpa, Krka,
a v naših krajih tečeš ti,
hčer naših veličastnih voda,
precej okrnjena v mislih vseh ljudi.
Čemu vsemu si bila priča,
ko poslušala petje si ptiča?
Si grozote opazila,
v njih od turobe se utopila?
Tudi zate bilo je težko,
zato laskaj zdaj si sama, Drava naša mlada!
Varuješ nas,
nas v srcih nosiš,
zato laskaj zdaj si sama, Drava naša mlada!
V modrih globočinah,
v nejasnih, nevarnih, nemirnih tokovih,
obdana v zelenih ravninah,
rotiš nas za toplino,
rotiš zdaj svojo domovino!
Čeprav v tokih tvoje struge,
se naša kri je izgubila,
to ni bila tvoja krivda,
da srca v žalosti so se stopila,
zato laskaj zdaj si sama, Drava naša mlada!
A jaz bom vedno tukaj,
ob tebi stala,
te ljubila,
naš rod k tebi pripeljala.
Zato takrat laskala si ne boš več sama,
Drava naš mlada!
Ob tebi bomo stali in tvojim lepotam odo spisali,
Drava naša čudovita!
Teja Pivec, 9.b
