Pismo v slovo

Videl sem že prav vse,

le tebe že predolgo ne.

Rad bi spet prijel te za roko

In ti tiste besede tri prišepnil v uho.

Želim si spet videti tiste tvoje oči,

o katerih se mi sanja ko se znoči.

A vse želje moje so zaman,

Umrl bom mlad, jaz partizan.

Veš, ko srce je polno bolečine,

Človeka hitro radost mine.

Še vedno žalujem za vsemi brati,

Zaradi katerih sem točil solze po lopati,

Ko sem jih moral pokopati.

Hkrati pa pogrešam očeta ter mati.

Veliko sta storila zame

In upam, da sta ponosna name.

Če prav mi je hudo,

pišem tole pismo vsem vam  v slovo,

saj jutri morda me krogla ujame.

Predolgo sem hodil po življenja robu.

Ne bi bil presenečen, če znajdem se v grobu.

Če se ne vrnem, te prosim, da pozabiš name,

čeprav te ne želim pustiti same.

Dolg je bil moj boj.

Ko umrem, me pusti za seboj.

Večno tvoj: -Peter

Mark, 9.b

DRAVI

V Italiji izviraš, se pelješ mimo gor in dolin,

Trst milo gledaš in si misliš, kako propada,

saj v njem ne visi več slovenska ta zastava.

Ko prideš v Slovenijo, vidiš narod ves prodan,

nesrečen, misleč, da je njihov trud ves zaman.

Spremljaš svet nestrpen, nesramen, le nekaj ljudi te še slavi,

za to, k čemur pripomogla si.

O, Drava!

Kam šli so časi zagnanosti, zakaj zavladale so ločitve,

zakaj nas ločuješ še ti s svojim tokom odločitve?

Ljudje ti niso več hvaležni, temveč te zaničujejo,

medtem ko te drugi objokujejo.

Kaj nas je pripeljalo do takšnega propada?

O, Drava!

Narod tvoje večje sestre nas sovraži,                          

naj tvoj tok to sovraštvo oblaži!                                              

Sestre severnih dolin prosi,                                    

da prevlada zvok violin in ne orožja.

Soči, Dravi, Savi in Savinji pa sporoči,

da ni daleč več ta dan,

ko Slovencu narodna zavest poči.

O, Drava!

Samo tožarimo o naših napakah in dejanjih,

a na našem svetu še vedno ni miru in brenči vsepovsod ,

kakor v panjih.

O, naša Drava!

Kam boš šla,

ko nate bo prišla vojska okupatorja?

Se z nami boš držala,

ali se boš v okupatorjev pogum vdala,

kam zanesel te bo tvoj tok,

k nam ali iz naših rok?

Te poplavil bo jok,

ali zelo glasen krik otrok,

da boš Slovencem rekla stop?

Skupaj si sežite v roke,

ne sprijaznite se z nemirom,

temveč se na polje s tovariši poženite z gvirom!

Ni miru in ne domovine,

če na prvem mestu ni prihodnost dravske te mladine!

Zato, Drava, združi nas!

Da v Sloveniji bo le en narod,

en ponos in ena čast!

Jan, 9.b

Števili zgoraj pojasnjenih pojmov opisujeta obdobje napetosti v svetu. Meja Ukrajina Rusija.

Kar bi lahko potencialno sprožilo 3. svet. Vojno. Število 2. pa kako Srbi ne morejo pozabiti velike Srbije in slovenskega ozemlja, ki ga bi po vsej verjetnosti poskusili zaseči v primeru ruske invazije.

1.   Večja sestra Drave= Donava v SRBIJI

2. Sestre severnih dolin= reke v Rusiji in Ukrajini