Ob filmu so moje misli bile na veliko straneh, ene pri Shumelu, ene pri Brunu, pri vseh tistih ljudeh, ki so to trpeli, pa tudi pri oficirju, na koncu pa seveda tudi pri mami. Jaz ne bi mogla živeti z mislijo, da je eden od mojih sorodnikov bil del tega. Pa tudi če je ubil »samo« enega človeka. Zagotovo je bila ta oseba nekomu draga, ljubljena.

Razlike so grozne, to že vsi vemo. Vprašanje je, kdo povzroča razlike, je to denar, vlada, oblačila, barva polti, las, oči, narodnost? Niti ne, čeprav so to dejavniki, ki spadajo k temu, niso ti prav nič krivi.

Krivi smo ljudje, ki to dovoljujemo, ampak kako se naj vedem, če nekdo drži orožje nad mano in me prisiljuje v nekaj? Naj bom tiho? Ja, seveda, večina nas bi bila. Kako pa se naj obnašam zdaj, ko mi omejujejo svobodo?

Lahko bi rekli, pod narekovaji, da smo zdaj mi v istem položaju, pa čeprav vsi vemo, da tistega mučenja, izkoriščanja ne moremo primerjati z ničemer. Zato stopimo skupaj mi, tisti! Mi? Kdo mi? Cepljeni, necepljeni?

Karin, 9.b

Shmuel in Bruno, se nista bistveno zavedala kaj so počeli njuni starši. Tudi Brunov oče ni pametno razmišljal, saj je svojega sina poslal v smrt. Enako oziroma podobno je tudi danes, ko se ločujejo cepljeni in necepljeni, ali pa da so nekateri bolj vredni od drugih. Za mene oziroma po mojem mnenju bi morali biti vsi enaki v svetu, imeti enake pravice in ne biti izobčeni.

Nives, 9.b

Mislim, da ta film res sporoča, da se moramo ljudje zavzeti, kaj se je dejansko dogajalo. Tisti, ki so to delali, zame niso ljudje, saj je vsako življenje dragoceno in si ga vsak zasluži. Ne vem, kako jih ni bolelo srce, ko so gledali, kako ljudje umirajo brez razloga zaradi njih. Imeli so jih za manj vredne. Zelo me je pretreslo, ko sem videla, kakšni brezsrčni ljudje so obstajali, in česa so bili zmožni. Ljudi so zaničevali in na koncu sežigali kot kakšne smeti. Zavedati se moramo, da smo vsi ljudje različni, a vendar podobni. Ti Judi niso imeli niti priložnosti pokazati, da niso sovražni. Zakaj je Hitler obsojal ljudi, samo zato ker so bili Judje? Zakaj ni bil z ničemer zadovoljen? Zakaj je hotel vedno vse zase? Vsi bi lahko bili srečni in zadovoljni, ne bi bilo vojn, razumeli bi se. Ampak ljudje vedno hočemo nekaj več, čeprav imamo veliko vsega. Vsak posameznik lahko prispeva k boljšemu svetu.

Amaja, 9.b