Krasna si, bistra hči dolin,

prirodna v svoji si lepoti,

mojih staršev korenin,

daj no, le strah te naj ne zmoti.

Si b’la delovna in pridna,

si b’la nam v pomoč!

Zdaj povej mi, moja Drava,

kdo vzel ti je to moč?

Roditelj naj bo tvoj splavar,

daj svojo mu lepoto.

Vodi naj te tvoj mornar,

daj svojo mu poroto.

Radodarna si bila, življenje si nam dala,

najdaljša bi bila, a ko tukaj je le Sava.

Priljubljena si, nam v srcu boš ostala,

ostani tukaj in miruj, dolina te ne bo izgnala.

Karin, 9.b