maj | 2020 | Koraki

Koronavirus med nami živi,
zato v šoli nikogar ni.

Doma vsi delam zagnano,
računalnike prinesli smo na plano.

Šola med epidemijo obraz si praska,
tišči jo ta neumna maska.

Zelo pogreša otroke,
komaj že čaka, da jih stisne v roke.
Pogreša ta direndaj,
pa čeprav ne ve zakaj.

Zdaj prva triada v šolo hodi poskakujoče,
šola se od sreče joče.
Od devetega razreda se poslovi
in jim srečo zaželi.

Ko mi vse ocene bomo dobili,
končno lahko se bom sprostili.
Zdaj pa doma debelimo se,
ter čakamo počitnice.

Vsi predmeti po internetu izvajajo se,
a šola naj malo počiva še.

Staša
***************************************
Šola med epidemijo spi, leži,
in še prdne lahko v javnosti.
Medtem pa mi garamo
in se nikdar ne vdamo.

Oči nam slepijo,
ker v računalnik strmijo,
zraven še možgani norijo,
saj veliko se učijo.

Na koncu dneva se nam vsem že meša,
kriva je ta korona, ki se v čisto vse vmeša.

Zato že komaj čakamo,
da se s prijatelji dobimo
in v počitnice odhitimo.

Mateja
***************************************
Zdaj ta novi virus razhaja
nihče več ne raja,
ker jim ta virus nagaja.

Vsakemu kdaj wc papirja zmanjka,
saj to je koronina zanka.

Zdaj vse šole sedijo doma za mizo,
delajo nalogo in jedo pico ali potico.

In ko spraševanja preko Zooma so,
vsem aplikacije ne delajo,
ampak če delujejo, mi samo gledamo
in nič delamo.

Neja
***************************************
Šola med epidemijo malo čudna je.
Otroci se zbudijo, najejo, računalnike prižgejo,
Takšna pač šola na daljavo je.

Cel dan na telefonu, od jutra do večera.
Oči se spočijejo, kadar ni več dela.
Pišejo in rišejo učenci na daljavo,
Zdaj vsi vedo, da Word je za uporabo.

Nič več neopravljenih nalog,
Starši vidijo zdaj celo šolsko pot.
PowerPoint in Friv sta zastarela,
Word in Zoom imata preveč dela.

Takšna pač šola na daljavo je,
Upajmo, da čim hitreje znebimo se je!

Lara
***************************************
Ko zjutraj se zbudim,
k računalniku prihitim.
Takoj ga vklopim
ter se napodim k brskalniku.

Ko končno najdem spletno učilnico,
takoj spravim se na delo
ter iz omare vzamem peresnico.

Najprej vedno začnem s slovenščino,
na koncu pa končam z angleščino.

To vse se vsak dan ponovi,
dokler se ne vrnemo v šolo vsi.

Maša
***************************************
Zjutraj zbuja me budilka,
včasih tudi od sestre šminka.
Ko se ji ne oglašam na klice,
mi namaže jo na lice.

Nato pa hitro zobe umiti,
v šolo mi ni treba iti.
Pa počasi kruh in pašteta,
sestrica že po hiši teka.

Nato prižgem internet,
pogledam kaj je za »naret«.
Kaj dobil sem za nalogo?
Zunaj me že sestra čaka z žogo!

Ko naredim vse naloge,
so že nestrpne moje noge.
Kam le dnevi tak hitijo,
To je šola med epidemijo.

Rafael
***************************************
Šola zdaj se boji,
da še nje ta virus ne dobi.

Rada bi odšla drugam,
pa ne ve kam.

Razredi zdaj veseli so,
da jih učitelji razkužujejo.

Šola zdaj že kriči,
kam so vsi odšli.

Rada bi se veselila,
pa je ta epidemija kriva.

Čeprav se šola zdaj lahko sprosti,
jo za vse učence skrbi.

Nazaj vse si že želi,
že v vrtec odhiti.

Tam nikogar ni,
že zajoka za tri.

Rada bi le vse nazaj,
tudi tisti direndaj.