TRAVNIŠKE ŽIVALI

Bil je lep dan. Mišek Tim se je sončil na kamnu. Videti je bilo, da je zelo užival. Bum, je zagrmelo! Mišek se je ustrašil. Bal se je, da ne bo moker. Hitro je zgrabil list. Tekel je do gobe. Tudi luže je preskakoval. Kmalu je prišel do gobe, tam si je oddahnil. Pod gobo mu je bilo zelo udobno. Videl je, da je pod gobo tudi njegova prijateljica. Oba sta bila premočena. Pogovarjala sta se. Kmalu je bila tam množica drugih živali in vsi so bili srečni.

Ana Gorečan, 3. d

MIŠEK V DEŽJU

Nekega dne se je mišek sproščal na travniku. Razmišljal je o rožah. Sploh ni pomislil, da bi ga lahko ujela nevihta. A kar naenkrat mu na smrček pade kapljica. Začne grmeti. Kmalu se zunaj napravi prava nevihta. Mišek pograbi list in teče, teče. Kmalu zagleda gobo. Do gobe je zelo daleč. Mišek teče še hitreje. Končno mu uspe. Mišek je pod gobo. Kmalu opazi, da ni sam. Vidi Miško. Nekaj časa se spogledujeta. Kmalu pridejo še druge živali. Tudi one so iskale zavetje. Čez nekaj časa se zjasni. Poslovijo se in gredo domov.

Julija Remškar, 3. d

DEŽEVEN DAN

Nekega popoldneva se je mišek Miran sončil na kamnu. Sonce je sijalo, rože so dišale in metulji so letali. Vse je bilo krasno. A potem je iznenada začelo deževati. Mišek ni vedel, kaj naj stori. Zlezel je s kamna in vzel list ter si ga dal na glavo. Tekel je in tekel z listom na glavi.  Prišel je do velike gobe. Končno si je lahko oddahnil. Na drugi strani gobe je bila ljubka miš. To miš je Miran že videl in ve, da ji je ime Mina. Tudi njo je dež pregnal, ko je nabirala rože. Nekaj časa sta se gledala. Potem pa je mišek spregovoril: »Meni pa je ime Miran.« Usedla sta se in čez nekaj časa so prišli prijatelji. To so bili krt Bili, miška Lina in jež Anton. Vsi so se stiskali pod gobo in se prav lepo imeli.

Nina Vogrin, 3.d

MIŠEK IN DEŽEVEN DAN

Nekega sončnega jutra je mišek Miki prišel  do kamna. Ulegel se je na kamen in se začel sončiti. Naenkrat je začutil drobne kaplje. Potem je zaslišal grmenje. Miki se je ustrašil in splezal s kamna ter odšel drugam. Tekel je po lužah, dokler ni dobil dobre ideje. Vzel je list in si ga dal nad glavo. Tako ni bil moker. Hodil je, dokler ni prišel do gobe. Usedel se je pod gobo in naenkrat je nekaj zaslišal. Saj to je bila miška Pika! Mikijeva najboljša prijateljica! Pogovarjala sta se, dokler ni dež ponehal. Potem so prišli še krt Miha, miška Tonka in jež Bodiček. Vsi skupaj so se igrali pod majhno mušnico, dokler ni nehalo deževati.

Sara Gobec, 3.d

MIŠEK BINE

Mišek Bine se je na lep sončen dan sončil na kamnu. Vdihoval je vonj rož in poslušal ptičje petje. Želel si je, da bi bil vsak dan takšen. Potem pa je začutil, da se je začelo ohlajati in na njega so se spustili temni oblaki. Mišek Bine je upal, da ne bo deževalo. In ravno takrat je začelo deževati. Mišek je bil zelo žalosten, ker ta dan le ne bo takšen kot si ga je zamislil. Potem je hitro stekel s kamna in poiskal nekaj, s čemer bi se lahko pokril. Čez nekaj časa pa je končno našel list, ki je bil dovolj velik zanj. Potem je hitro stekel do zatočišča. Za zatočišče je našel veliko gobo. Pod gobo pa je zagledal sivo miško. Vprašal jo je: »Kako ti je ime?« Miška je odgovorila: »Nikolina, pa tebi?« »Bine,« je odgovoril. Potem pa sta se začela spraševati en o drugem. Gledala sta naokoli, kdaj bo nehalo deževati. A namesto tega sta zagledala ježka, krta in miško v težavah. Poklicala sta jih, naj pridejo k njima pod gobo. Tako so postali prijatelji.

Eva Pišek, 3.d

TUDI GOBA JE LAHKO DEŽNIK

Na lep sončen dan se je mišek Tine sončil na skali. Sonce je pripekalo in postalo mu je vroče. Zaželel si je ledene limonade, da bi se odžejal in ohladil. A še preden se je odpravil po limonado, ga je prestrašilo grmenje. Nebo so prekrili temni oblaki. Začelo je bliskati. Naenkrat se je z neba vlil dež. Tineta je prestrašilo bliskanje in grmenje, saj  ni imel niti dežnika, niti varnega zavetja, kamor bi se skril. Vzel je cvetlični list, si ga nadel čez glavo in stekel, da bi našel zavetišče pred neurjem. Tekel je, kakor hitro je mogel. Skakal je čez luže, mimo dreves in grmičkov, da bi našel streho nad glavo, saj ga je bilo zelo strah. V daljavi je zagledal veliko mušnico. Rekel si je: » To bo moje varno zavetje!« Naenkrat je pritekla pod mušnico miška Tina. Bila je cela premočena in prestrašena. Miška Tina je zagledala miškona Tineta in ga pozdravila. Bila je vesela, da ni sama v tem strašnem neurju.  Miškon Tine je miški Tini obljubil, da ji bo delal družbo, dokler ne bo nehalo deževati. Čez nekaj trenutkov so prišli Tinetovi in Tinini prijatelji. Najprej jež Marko, potem krt Črt, nazadnje pa miška Mila. Tine, Tina, Marko, Črt in Mila so se tako zelo zabavali pod mušnico, da so kar pozabili na dež. Ko je posijalo sonce, so se veseli odpravili domov.

Ela Krepek, 3.d