Dnevni arhiv: 2. 5. 2019

Vrtiljak dogodkov

1. maj

Komentiraj

Prvi maj je že vrsto let v naši državi praznik dela. Takrat si vzamemo čas za družino, prijatelje in znance.

Mnogi obiščejo hribe, mesta ali cele gredo na slovensko obalo. Ni važno kaj od tega si izberemo, važno je, da se ob tem zabavamo in vemo, da so se mnoge generacije pred nami, morale za ta praznik zelo boriti. Dan danes, ko pa smo doma pa si tega dne, ne znamo vzeti prosto. Veliko ljudi ta dan izkoristi za delo, kar seveda ni prav. Prvi maj je namenjen uživanju in druženju ter zabavi ob prostem dnevu. Čeprav se tega zaveda malo ljudi, je vseeno treba poskrbeti zase, tudi če drugi tega praznika ne znjo ceniti.

Jaz za prvi maj najraje obiščem hribe ali pa gremo z družina na pohod. Vesela sem, če se lahko na vzpon podam s svojo družino in prijatelji. Takrat uživam v naravi in senci zelenih gozdov. Vzpon je včasih težek, a se na vrhu ves trud poplača, ko vidiš razgled na mesto ali prečudovito naravo. Zdi se mi, da se ob tem sprostim in lahko svoje možgane do konca izklopim, ter se tako pripravim na še en dober mesec pouka.

Uživajte vsak prost dan, saj življenje nam hitro skozi prste polzi.

Karolina Pernek, 8.b

 

Na krilih domišljije

Usodna napaka

Komentiraj

Življenje se hitro spremeni.
Lahko zatiskaš si oči, a veš,
da po nepričakovani poti greš.

Žačelo se je srečno.
Hitro našel sem ljubezen,
hitro otroke sva povila,
prihodnosti se blazno veselila.

Bil sem srečen,
predan vsemu, kar me čaka,
a kjub temu v nepravem trenutku igral sem junaka.

Na ta dan sva z ženo se sporekla,
prepir je bil majhen, a me je dotolkel.
Besedo mariskatero sva rekla,
razum v meni je obmolknil.

Odšel sem v noč,
porabil prihranke z žulji prislužene,
pil omamljen sem pojoč,
nisem mislil na probleme.

Z mojo netrezno glavo,
pred volan sem se usedel,
vse kar sem videl je bilo majavo,
oh, ko se bi tem trenutku le zavedel.

Speljal sem z avtom,
in tako speljal tudi moje sem življenje.

Hitro me je doletelo,
življenje se je pred mojimi očmi zavrtelo.
Zapravil sem vse tiste reči,
ki bi jih lahko kot srečna družina delali.

Prvi spomini po nesreči,
so še vedno rahlo zamegljeni.
Spomnim se le zdravnikov in ljudi,
ki delali so v strašni vnemi.

Zbudil sem se omotičen,
ampak ne od alkohola.
Temveč od drugih reči:
od neverjetno bolečih skrbi.

Ob vratih stala je moja žena,
vsa objokana in zaskrbljena.
Srečna da sem živ,
a žalostna ker sem vseeno ogromno izgubil.

Pristal sem na vozičku.
Pod mano so le še kolesa.
Srečen sem da sem ostal,
a včasih si kljub vsemu želim,
da bi tisti dan odšel v nebesa.

Zapravil sem ogromno trenutkov, doživetij,
ogromno stvari, ki srce jih hoče.
To da sem hodil, je bilo moje največje imetje,
vest me še vedno peče zgoče.

Z otroci ne morem se igrati,
ne morem biti svoboden kot ptica.
Ponoči ne morem mirno spati,
a vem da se ni mi zgodila krivica.

Vem da sem sam kriv za svoje napake,
vem da bi moje življene zdaj lahko bilo srečno,
če le ne bi naredil usodne napake
in zaradi nje trpel večno.

Zato ti iz lastnih izkušenj lahko povem:
ne delaj se prevelikega junaka!
Saj je lahko takšna na videz nedolžna stvar,
hitro tvoja usodna napaka.

Ajda Rojko, 8.a

Na krilih domišljije

Smisel življenja

Komentiraj

Nekateri si življenje predstavljajo kot knjigo, kot zgodbo, ampak dobro se zavedamo, da se življenja ne da definirati. Ni predmet, ni oseba in čeprav ga obravnavamo kot pojem, je mnogo več kot to. Smo v zanimivem razmerju, pravzaprav med nami in življenjem ni razmerja. Mi ga samo živimo. Življenje poimenuje dobo bitja našega srca.

In če si ga že predstavljamo kot knjigo ali zgodbo, katere poglavje zdaj živimo, kaj je njen smisel? Kaj naredi zgodbo zanimivo in vredno branja? Kaj naredi življenje polno? So to potovanja po svetu, pristni odnosi, bogastvo, vera? Ali nas to samo odvede o razmišljanja o našem koncu? Smisla življenja ni. So samo stvari, ki nas osrečujejo. Ali pa so ravno te smisel življenja.

Ajda Rojko, 8.a