Pozdravljeni!
Zelo dolgo sem razmišljala, kaj bi lahko bila današnja tema in sem se po dolgem premisleku odločila za temo Preveč razmišljam. Pod to temo so mišljene stvari, za katere človek dosti preveč razmišlja, kljub temu da so enostavne. To temo bom razdelila na dva dela in sicer na “strah” in “psihično obremenjevanje”.
Pod “strah” se mi zdi, da lahko štejemo večinoma odrasle. Kot primer bom dala, da recimo otroci, ko gledajo lutkovno predstavo, vedno dvigujejo roke, da bi radi bili prostovoljci, ki bodo pomagali na odru. Če pa odrasli gledajo recimo stand-up nastop pa, ko potrebuje komedijant prostovoljce, vsi gledajo v tla, saj jim v tistem trenutko po glavi rojijo misli kot recimo: “Če bom šel na oder in naredil napako, bom izpadel bebec, če pa bom preveč resen, pa bo izgledalo, kot da sem zamorjen.” Zaradi takih misli smo ljudje prikrajšani za veliko novih dogodivščin in izkušen, seveda pa ima to tudi dobro stvar, saj recimo če se vsi tvoji prijatelji odpravljajo skočit v vodo s skale, tebi pa se zdi voda preplitva, se mi zdi dobro, da ne boš skočil. V takšnem trenutku je dobro biti edini s trezno glavo, saj lahko ti preprečiš, da bi se komu kaj zgodilo. V vsako stvar je dobro iti s strahom, ampak pri kakšni majhni zadevi, je logično, da straha nimaš kot recimo pri prvem primeru. Je pa tako, da strah ne sme zavladati pri vseh tvojih odločitvah, saj potem bi popolnoma vsakdanje stvari delali s strahom (kot recimo vožnja avtomobila).
Če pa v postelji pred spanjem razmišljaš, kaj vse se je zgodilo ta dan in kaj ti je kdo rekel ali pa se spomniš, kaj bi morala reči, ko si bila tiho, zagotovo spadaš med ljudi, ki se dosti preveč “psihično obremenjujejo”. Da bi se temu izognila, moraš vsak dan nameniti “obremenjevanju”, ostali čas pa se temu izogniti. Sem spada tudi takrat, ko si po ali pred testom zelo živčen in ne moreš zaspati, saj ne prenehaš misliti, če si se vse naučil ali si kaj pozabil, kaj vse bi lahko bila vprašanja v testu, če si pravilno odgovoril, itd. Takšno razmišljanje je precej utrujajoče zate. Obstajajo tudi primeri (in sem enkrat bila tudi sama ta primer), da bruhajo pred testi od strahu. To spada že pod tisti višji nivo “preveč razmišljanja”, da te lahko en brezvezen test spravi tako ob živce, da bruhaš. Včasih pa recimo, ko v postelji razmišljaš o pogovoru s sošolko in se spomniš, kaj bi morala reči, da bi izgledalo bolje in potem samo še o tem razmišljaš, kako se nisi spomnila boljšega odgovora, kot je ta. Da bi se tega “preveč razmišljanja” znebili, moramo upoštevati ta načela:
- Prvo je, da ni pomembno, kaj si drugi mislijo o tebi,
- Drugo, da se ne obremenjuj z nemogočim,
- Tretje, da ne delaj doktorata iz drugega mišljenja,
- Četrto, da ne pričakuj, da boš doživel(a) neresničen film,
- Peto, ne posvečaj časa človeku, ki ga ne zanimaš,
- Šesto, umakni se svojim mislim in bodi aktiven(a),
- In zadnje, spoznaj, da je čezmerno analiziranje škodljivo.
Nasvete sem našla na https://www.cosmopolitan.si/samo-zate/prevec-razmisljas/
Do naslednjič,
Alina Barbarič, 7.a
To se mi zdi zelo dobra tema. Čestitam pa tudi za tako dobro razlago. Bravo Alina.
Hvala!
Zelo zanimivo. Kaj nas po tvojem mnenju poleg preveč razmišljanja še ovira pri ‘polnem’ življenju?
Hvala. Mislim, da nas ovira tudi strah, najbolj pa strah pred neuspehom.