Vesoljci

Torej, kje naj začnem… Pri novinarskem krožku smo dobili prav posebno nalogo in sicer naj vsak dan napišemo blog o tem, kar nam prvo pade na pamet.

Tema, o kateri bi rada govorila, se mi zdi zelo veliko vprašanje za različne znanstvenike, pa tudi za vse ljudi. Morda ste že iz naslova ugotovili, da so moja današnja tema vesoljci. Moje mnenje je, da smo mogoče res sami v našem osončju, ni pa nujno, da smo sami v celem vesolju. No, če se najprej posvetimo neznanemu letečemu predmetu, ki ni nujno, da pripada vesoljcem, ker so to lahko samo naši potomci, ki so iznašli časovni stroj. Prva stvar, ki bi jo želeli vedeti, so neznane skrivnosti, kot recimo Egipčanske piramide, zato bi pa šli v Egipt in bi videli, kako so jih zgradili. Ker pa ne vemo natančnega datuma gradnje piramid, so verjetno dolgo iskali iskani datum, s čimer so se velikokrat pokazali ljudem, da smo zato začeli verjeti v vesoljce oziroma živa bitja, ki niso s tega planeta. Potem je pa možno, da so neznani leteči predmeti last vesoljcev, živa bitja, ki niso in nikoli ne bodo z našega planeta. Seveda pa ni nujno, da so vesoljci bolj napredni od nas, ker so lahko tudi bolj zaostali. Zdaj pa: Zakaj bi prišli na zemljo? Morda, ker tudi oni mislijo, da smo mi bolj napredni in bi radi od nas prevzeli tehnologijo ali pa kakšen drug izum?

Verjetno se ne boste vsi strinjali z menoj. Ker je to tako razširjena tema, je težko, da bi vsi imeli svoje mnenje, verjamem pa, da bomo enkrat razrešili to veliko skrivnost.

No, to je vse, kar sem mislila povedati o tej temi, tako da bom nadaljevala jutri. Nov dan, nova tema.

Alina Barbarič, 7.a

Vse se začne z razlogom

Torek, 8.1.2019

Vse se nekje začne in vedno z nekim razlogom.

Moje ime je Erik in star sem 14 let. Za pisanje bloga sem se odločil zato, ker se mi zdi lepo, če lepe stvari deliš s svojimi prijatelji, sošolci in s tistimi, ki te poznajo preko spleta, ali pa samo bežno. Torej, o čem bom sploh pisal? Pisal bom o stvareh in rečeh, ki se mi bodo tisti trenutek podile po glavi, za vsak dan posebej. Če pa smo že pri tem, bom začel s šolskim letom 2017/18. Na 8. razred imam zelo lepe, če ne najlepše spomine, saj sem se iz dneva v dan bolj zbliževal s prijateljicami, ki so takrat obiskovale 7. razred. Skupaj smo se družili že v šoli, po pouku pa smo se včasih vsi, včasih le nekateri, skupaj sprehajali po našem lepem kraju – Dupleku. Med sprehodi smo se skoraj vedno, ko nam je zmanjkalo energije, ustavili pri našem Kremkotu, ki ima najboljše sladolede. Ko smo sladoled pojedli, smo se odpravili nazaj proti šoli, kasneje pa domov.

Tukaj se moja objava konča, vendar brez skrbi, vrnem se jutri.

Pozdravčki,

Erik

Nenavadna jed

1. dan: 8.1.2019

Zdravo. Moje ime je Lara in odločila sem se, da bom pet dni pisala blog o mojem življenju. Upam, da boste uživali.

Danes smo jedli za kosilo kari, ki je bil pekoč, zato ga nisem jedla. Vseboval je piščanca, ki je bil na koščke narezan, arašidovo olje, kari in česen v prahu, ingver, začimbe in kokosovo mleko. Zraven smo imeli riž, ki je bil skuhan po kitajsko. Delalo se je pol ure. Izhaja iz južne Azije. Najbolj znana jed je v Indiji, ki jo jedo skoraj vsak teden. Upam, da bomo še kdaj jedli tako nenavadno jed, ki bo dobra tudi meni.

Upam, da bodo jutri tudi kakšne novice.

Lep pozdrav!

Lara

Kuhaj z mano :)

8.1.12019

Za prvi blog sem hotela, da je nekaj posebnega.

Vendar pa tudi nekaj sladkega 🙂

Za vas sem pripravila:Pecivo s kremnim likerjem!

Sestavine:

250g Pšenična bela moka
Pecilni prašek
Sol
200g Maslo
100g Kakav v prahu
200g Sladkor – beli
200ml Kava
300ml Liker – kremni
2 kosa Jajce – kokošje
Vanilijev sladkor

 

Priprava

V posodi zmešamo moko, pecilni prašek in sol.

V loncu segrejemo maslo, kakav, sladkor in kuhano kavo. Kuhamo toliko časa, da se maslo lepo stopi. Nato maso nekoliko ohladimo.

V čokoladno maso dodamo kremni liker, jajci in vanilijo. Dodamo še moko in vse skupaj dobro premešamo.

Testo zlijemo v namaščen pekač in pečemo 1 uro na 160° C.

UŽIVAJTE:)

Valentina

Izražanje mnenj

8.1.2019

Pozdrav !

Danes bom začela pisati bloge. V teh bom delila svoja mnenja o različnih stvareh, saj se mi zdi izražanje svojega mnenja na nek način pomembno, sploh pa se mi zdi zanimivo, ko ga deliš na socialnih omrežjih, saj tvoje mnenje, zgodba ali izkušnja lahko doseže ogromno ljudi, kar si včasih sploh ne moraš predstavljati.

Ste že kdaj slišali stavek : “Ampak to je pač moje mnenje”
Najverjetneje ste. Čeprav ima vsak človek pravico do izražanja svojega mnenja, to nobeno mnenje ne brani pred kritikami,razpravami in nasprotovanji.

V mojih blogih ne bom delila tako “razpravnih” mnenj (se mi zdi), a kljub temu upam da vam bodo moji blogi všeč.

Čavči za zdaj, Tia