Na začetku počitnic smo se z družino odpravili na morje v Šibenik. Vozili smo se približno sedem ur. Ko smo končno prispeli, smo odšli do jadrnice po imenu Marijana. Na jadrnico smo znosili vse naše stvari in počakali še strica.

Naslednji dan smo z jadrnico Marijano odpluli iz marine Mandaline v Šibeniku. Odločili smo se, da bomo pluli do otoka Žirja. To je zadnji otok pred Italijo. Popoldne smo prispeli in se privezali na pomol. Domačin  nam je pokazal tudi zemljevid otoka Žirja in ugotovili smo, da imajo na otoku bunkerje. Seveda smo se takoj odločili, da jih gremo pogledat. Zvečer smo se po cesti odpravili na pohod do njih. Hodili smo kakšno uro, ampak jih še vedno nismo našli. Odločili smo se, da se odpravimo nazaj do jadrnice.

V ponedeljek smo odpluli na drugo stran otoka Žirja. Ko smo prispeli, smo najprej skočili v vodo, da smo se osvežili. Vsi smo že komaj čakali, da bomo videli bunkerje. Kmalu smo se z gumenjakom odpeljali na obalo. Hodili smo pol ure in končno smo jih našli… Stopili smo noter in prižgali luči na telefonih ter hodili po rovih. Prišli smo do strelišča, kjer so vojaki streljali. Kmalu smo videli še velik top. Privoščili smo si malico in se vrnili na jadrnico. Zvečer pa smo odšli v restavracijo na hobotnico iz podpeke. Zelo je bila dobra!

V torek smo se odpravili v drug zaliv. Izgubili smo gumenjak in se vrnili ponj, a se nam je vrvica zataknila v motor. Moj stric je hitro spustil sidro. Oče je rešil vrvico iz motorja in vsi smo bili veseli. Izvleči smo morali le še sidro, ampak motorček za sidro se je pokvaril in sta moj oče in stric sidro iz vode izvlekla kar z rokami. Končno smo lahko izpluli iz zaliva. Malo smo jadrali po morju. Popoldne smo prispeli v drugo uvalo. Po razburljivem dnevu smo si ogledali še filem Angry Birds, se okopali in zaspali.

V sredo zjutraj smo se zbudili in odpravili proti Šibeniku. Ustavili smo se v zalivu. Odšli smo v vodo. Kopali smo se in naenkrat zagledali meduzo. Kmalu za tem smo videli še eno in to 2-krat večjo od prejšnje. Še sreča, da ni nikogar opekla. Zvečer smo se vrnili v marino, zjutraj pa odšli v Sukošan, kjer sem spoznala novo prijateljico.

Čez približno en mesec smo se z družino odpravili v Avstrijo k našim prijateljem, ki živijo v Feldchirchu pri Švici.

Prvi dan smo se odpravili v mesto, kjer smo kupili spominke za babico, dedka ter sosedo. Popoldne pa v Wildpark, kjer smo videli veliko različnih živali. Celo lisico in svizca, ki pozimi zavija čokolado.

V četrtek smo odšli v Legoland v Nemčijo. Malo smo počakali na karte. Potem pa smo se vsi zagnali, saj smo bili neučakani. Najprej smo si odšli ogledati mesta iz legokock. Moram vam povedati, da mesta izgledajo kot prava. Kasneje smo odšli na čoln. Najprej nas je dvignilo zelo visoko in nas spustilo po hribu navzdol. Potem nas je še pljunil lego dinozaver. Še enkrat smo se dvignili in se spustili po slapu. Tam so nas je tudi fotografirali. Vzeli smo si odmor za malico, saj smo bili že lačni od dolgega čakanja v vrsti. Po jedi smo odšli v Atlantis. Videli smo morske pse, ki so plavali nad nami in še številne ribe. Na koncu pa izvedeli, kako onesnaženo je morje. Z atijem sva bila pogumna in odšla na avtke, ki so vozili po tirih. Dvignili smo se 20 metrov visoko in se spustili po tirih navzdol, potem smo se še nekaj časa vozili  v krogih. Čez nekaj časa smo odšli v Ninjago svet. Vsedli smo se v Ninjago avtke in igrali video igro, v kateri smo morali pobiti kače in vse nasprotnike. Bilo je razburljivo. Usedli smo se na sedeže v razglednem stolpu. Videli smo cel Legoland. Videli smo tudi mini vlakec smrti, zato smo se odločili, da ga gremo preizkusit. Pred tem pa smo še odšli v svet Kleopatre, kjer smo s pištolami morali zadeti lučke, ki so utripale. Končno vlakec smrti! Niti ni bil tako zelo smrten, lahko bi bil še bolj adrenalinski. Bilo je zelo zelo fajn in ta dan bi še večrat v življenju ponovila.

V petek smo odšli v tovarno Milka v Bludenzu v Avstriji. Bilo zelo zanimivo, saj smo si ogledali film, kako delajo čokolado. Videli smo tudi prvo čelado Tine Maze s kristalčki, na njej je pisalo Milka. Odpeljali smo se domov.

Zagotovo bi te počitnice še ponovila, saj so bile to moje najboljše počitnice do sedaj. Na koncu počitnic pa smo vendarle ugotovili, da je povsod lepo, a doma je najlepše.

Karolina Pernek, 7.b