Sreča, hej, sreča
prišla je zdaj k nam.
Zdaj vemo, zdaj vemo
kje sreča tiči,
tecimo, tecimo,
da nam ne zbeži.
Zapojmo veselo zdaj sreči na glas:
HEJ, SREČA LJUBEČA,
SAJ TI SI ŽE V NAS!

Ajda Rojko in Lia Horvat Zupančič, 6.a

Zvonec pozvoni,
na igrišče stečemo vsi.
Zdaj odmor je za vse,
in čas za zabavo je!

Pridruži se še ti,
zaplešimo vsi.
Saj odmor je prav za vse
tudi smejanje dobrodošlo je!

Lia Horvat Zupančič in Ajda Rojko, 6. a

Sem ter tja in naokrog
plavam, plavam hitrih nog.

Z vode mi plavut miglja,
se premika sem in tja.

Moder sem, prestrašim te,
vsak dan znova, hehehe.

Trikrat zaporedoma
sem prestrašil tebe, ja.

Naslednjič ko priložnost bo,
tvoje meso za kosilo bo.

Lia Horvat Zupančič in Ajda Rojko

Na Tenerifih

Med poletnimi počitnicami se je oče odločil, da gremo na Tenerife, zato smo spakirali stvari in odšli. Vozili smo se z avtodomom do Italije, kjer smo se kopali v jezeru. Pot je bila dolga in naporna, zato sva s sestro Katjo igrala igrice. Naslednji dan smo šli k letališču in tam prespali. Nato smo dan za tem parkirali avtodom in odšli na letalo.
Na letalo smo čakali skoraj tri ure. Ko je končno priletelo, smo se vkrcali. Leteli smo štiri ure, a je bilo zabavno. Večinoma sem igral igrice. Prigrizkov nismo kupili, zato sem bil zelo lačen. Ko smo pristali, smo vzeli prtljago in si sposodili avtomobil, s katerim smo se peljali v naš hotel. Hotel je bil velik, imel je bazen, wifi, odpiranje vrat na kartico, restavracijo in veliko drugega. Nato smo poiskali svojo sobo, ki je imela dve nadstropji, dve kopalnici, dve spalnici, dve terasi, kuhinjo in televizijo ter se razpakirali. Potem smo šli v restavracijo, nekaj pojedli in se odpravili v hotel spat. Naslednji dan smo se zjutraj kopali v hotelskem bazenu, nato pa še na peščeni plaži. Tretji dan smo šli na vulkan s kabinsko žičnico na višino 3500 metrov. Po poti nazaj smo si ogledali črno vulkansko plažo.
Četrti dan smo ostali v hotelu, kjer nas je obiskal predstavnik agencije. Popoldne smo šli na plažo. Peti dan nas je predstavnik odpeljal na zajtrk, nato se je pogovarjal z atijem in mamo, midva s sestro pa sva se kopala v bazenu. Popoldan smo šli v drugo mesto. Tam smo si ogledali vulkanske kamne in pepel ob vodi, kopali smo se v naravnih bazenih ob valovitem Atlantskem oceanu.
Šesti dan smo obiskali najboljši vodni park na svetu, kjer sva z atijem čakala na atrakcijo Tower of Power eno uro in pol, vendar je bilo vredno. To je tobogan, visok 28 metrov in dolg 76 metrov.
Naslednji dan pa smo šli še v najboljši živalski park v Evropi, kjer smo si ogledali nastope morskih levov, delfinov in ork. Videli smo še druge živali, značilne za Tenerife, kot so modri makao in kuščarje.
Osmi dan smo spakirali in šli na letalo. Tokrat smo kupili prigrizke. Ko smo pristali, smo šli na parkirišče po avtodom in v njem prespali. Zjutraj smo se odpeljali do jezera Maggiorre v Italiji, kjer smo se kopali še tri dni in do Gardskega jezera. Naslednji dan smo se končno odpeljali domov.
To je bilo zelo dolgo potovanje, kjer sem dobil veliko zanimivih spominov.

Andraž Pinterič, 8. a

Počitnice na II. gimnaziji

Ob koncu pouka sem bila povabljena na Počitnice na Drugi, ki jih je organizirala II. gimnazija v Mariboru. Seveda te priložnosti nisem izpustila iz rok in sem jo sprejela. Na šolo sem hodila pet delovnih dni.

Prvi dan sem bila živčna, saj nisem poznala šole in bala sem se, da ne bom dobila prijateljev. A že takoj po malici, ko so se učitelji in profesorji predstavili, smo se razporedili v skupine za posamezne predmete in se tako med sabo spoznali. Pri pouku smo se še natančneje predstavili drug drugemu. Sledil je resen pouk in delo, čeprav so se profesorji včasih tudi malo pozabavali. Pri pouku biologije smo vsak dan raziskovali človeške, živalske in rastlinske celice, spoznavali nove vrste rastlin in nato iz tega delali poizkuse. V sredo smo šli v toplice. Tam smo se družili in zabavali. S prijateljico Klaro sva šli na vse tobogane in skakalnice, katere je bilo mogoče. V torek nam je profesor zgodovine razkazal vso šolo in učilnice v njej.

Spoznala sem veliko novih prijateljev in profesorjev, naučila sem se veliko novega in predvsem sem se zabavala. Te počitnice bom ponovila tudi naslednje leto.

Melisa Zelenik, 8. a

Počitnice s prijateljico

Tako kot vsako leto sem se tudi letos čez poletne počitnice videvala s prijateljicami. Najbolj se mi je vtisnil v spomin dogodek, ko sva si s prijateljico Meliso v kinu ogledale film, z naslovom Izganjalci duhov.

Popoldne tistega dne sva se z mamo peljali po Meliso in kasneje naju je odložila pred kinom. Nato sva si kupili kokice in pijačo. Počasi sva se odpravili do dvorane, se udobno namestili in počakali na začetek filma. Film se nama je zdel predvsem napet in zelo zabaven, saj sva se zasmejali skoraj ob vsakem prizoru. Ko je bilo konec filma, sva se počasi opravili iz dvorane. Pri vhodu sta naju že čakali moja mami in sestrica. Skopaj smo se nato odpravile še na sladoled, kjer smo ga tudi v miru pojedle. Kasneje smo se odpravile domov.

Film mi bo ostal v lepem spominu predvsem zato, ker sem si ga ogledala z najboljšo prijateljico.

Nina Pečar, 8. a

Teden v Splitu

V mesecu juliju smo se z družino odpravili v Split. Na poti tja smo imeli veliko težav. Od doma smo se odpravili zgodaj zjutraj, saj smo se hoteli izogniti prometu. Vožnja je trajala več ur in čeprav smo se odpravili zgodaj zjutraj, smo v hotel prispeli kasneje, kot bi morali.
Na avtocesti nam je kar naenkrat začel ropotati avto. Mama je bila zaskrbljena in je očetu rekla, naj se nekje ustavi ter pogleda avto. Oče je seveda ni poslušal, saj je rekel, da ni nič, samo avtocesta je takšna. To je bila velika napaka. Mama se je ulegla nazaj ter ni ničesar več rekla. Čez nekaj časa je zvok utihnil, ampak je začelo smrdeti po nečem zažganem. Mama je bila spet zaskrbljena, zato je očetu spet rekla, naj gre pogledat. Njega je tudi skrbelo, zato je ustavil in pregledal cel avto ter na koncu našel, kar je povzročalo težavo. Zgorela nam je zavora, zato je tako smrdelo. Oče je rekel, da je zdaj vse v redu.
Kmalu zatem, ko smo že bili na avtocesti, se nam je avto ugasnil ter ustavil. Vsi smo bili prestrašeni ter začudeni. Oče je spet pogledal kaj je narobe. Ko je prišel nazaj, je mami začel razlagati, kaj je narobe. Jaz nisem čisto nič razumela, kar je govoril. Ampak mu je vsaj uspelo prižgati avto nazaj.
Ko smo prispeli v hotel, se je očka pozanimal in z gospodom popravil avto. Naslednje dni nam je avto delal krasno. Zadnji dan, ko smo se že odpravljali domov, se nam je po poti avto spet ustavil. Oči je avto spet zagnal in odpravili smo se dalje, ampak tokrat po daljši poti, ki ni vodila po avtocesti. Še dobro, da smo to naredili, ker se je par kilometrov naprej začelo kaditi iz pokrova motorja. Ko se nam je to zgodilo, smo se peljali točno mimo gasilskega doma in eden gasilec je tekel nasproti ter kričal, naj izstopimo, ker se nam nekaj žge.
Na koncu se vse končalo dobro in srečno smo prispeli domov, edino avto je bil pokvarjen. Od tistega dne dalje raje pogledamo, če se kaj podobnega zgodi. Naučila pa sem se, da je vse to bila SREČA V NESREČI.

Natalija Merčnik, 8. a

Nepozabne počitnice

Šola je že tukaj. Nisem si mislil, da bo počitnic tako hitro konec. Imam veliko lepih spominov s počitnic, a najpomembnejši se mi je zdel ta. Zgodilo se je po nogometni tekmi.

S tekme sem se vračal z žalostnim pogledom, saj nisem zabil nobenega gola. Ves žalosten sem prišel domov na kosilo. Naenkrat sem začutil nekaj, da ni vse tako kot po navadi, vendar nisem točno vedel kaj. Že dolgo časa smo se z starši pogovarjali, da bi dobil motor, ampak mislil sem, da še ne bo tako hitro. Nato sem nekaj drobtin kruha pomotoma posul po tleh… Mama mi je naročila, naj grem v garažo po metlo, da počistim drobtine. Ko sem vstopil v garažo, nisem mogel verjeti svojim očem… Pred vrati sem zagledal sem motor! Sprva nisem mogel verjeti svojim očem, a nato sem končno dojel, da sem motor res dobil. Ko sem se enkrat začel voziti z njim, se enostavno nisem mogel nehati.

To bo res dogodek, katerega nikoli ne bom pozabil. Ob tem sem sklenil, da se bom vozil pametno. Naučil sem se, da če si v šoli priden in trdo delaš, te na koncu čaka prav posebna nagrada.

Luka Ciringer, 8.b

Moje počitnice

V začetku avgusta sva se z mamo odpravila na morje.

Šla sva v Premanturo, kjer sva najela apartma. Vozila sva se tri ure in pol. Po dolgi poti sva končno prispela in razpakirala najine stvari. Pred nama sta naju v istem apartmaju pričakala dedek in stric Nik. Popoldan smo se kopali. Zvečer smo pojedli večerjo in odšli spat. Ko smo se zbudili, sva se z Nikom odpravila lovit ribe. Nisva ulovila veliko, ampak sva se zabavala. Na morju smo ostali štiri dni.

Potem sva se z mamo odpeljala v Kanal pri Soči. Tam sva ostala dva dni. Prvi dan sva se vozila s prijatelji, drugi dan pa sva gledala skoke z mosta visokega 17 metrov. Bilo je zelo zanimivo. Nato sva se odpravila naprej proti Kobaridu. V informacijskem centru so nama našli prenočišče v kraju Držimu. Ko sva se zbudila, sva se odpeljala v kraj, ki se mu reče Sedlo. Tam sem šel jahat v gore. Ko sva z vodičem prispela na vrh gore, je bil pogled prečudovit. Po dveh urah ježe sva z vodičem končno prišla nazaj v Sedlo. Naslednje jutro sva z mamo odšla kolesarit po dolini Ježe. Med vožnjo sva naletela na jamo, ki sva si jo ogledala. Po uri vožnje sva se ustavila in se skopala v Soči. Voda je bila ledena. Imela je komaj osem stopinj. Ko sva prispela nazaj v apartma, sva spakirala najine stvari in odšla spat. Naslednje jutro sva se odpravila domov.

Počitnice so bile super!

Lan Patrik Horvat, 8. b

Prvič na Triglavu

Minil je še zadnji šolski dan in vsi smo se polni pričakovanj odpravili domov. Pred nami sta bila dva dolga meseca, polna doživetij.
Teden po koncu šole se je odvijal dupleški teden, katerega živa glasba je ob večerih odmevala v okolici Dupleka. Po preplesanem tednu v Dupleku sem nekaj dni preživela še pri babici, kjer sem dneve preživljala na soncu s sestričnama, nato pa sem se s starši za dva sončna tedna odpravila na morje v bližino Karlobaga. Uživali smo v toplih poletnih žarkih in se ohlajali v mrzlem morju.
Po vrnitvi z morja sem še nekaj dni preživela pri babici, kmalu pa sem izvedela natančen datum za odhod na Triglav. Bila sem neverjetno vesela in polna pričakovanj. Zadnje dni pred odhodom na Triglav sva z očetom kondicijo nabirala na Pohorju, pester vikend pa je bil vedno bližje in bližje.
Napočila je prva avgustovska sobota in ob zgodnji uri smo se odpravili. Ob sedmi uri zjutraj pa je šlo zares, saj smo pričeli z vzpenjanjem. Okoli dvanajste ure smo sredi samih gora malicali ter se nato odpravili dalje. Pot je bila venomer obdana s klini in zajlami. Približno ob drugi uri smo prispeli na Kredarico, kjer smo se ustavili, spili čaj in se segreli. Sprememba temperature bila zgoraj zelo očitna, pihal je mrzel veter, nekatere doline pa so bile še pokrite s snegom. Do vrha nas je ločila le še ura in pol hoje.
Ob 16. uri smo že s ponosom stali na najvišji točki Slovenije. Ogledali smo si Aljažev stolp, videli tudi delček slovenskega morja in uživali v neverjetnem razgledu. Vrnili smo se do Kredarice, kjer smo večerjali in preživeli noč.
V nedeljo zgodaj zjutraj smo se odpravili proti dolini in mimogrede še zajtrkovali. Pot je bila strma, a izjemno zanimiva. Prav tako smo srečali ogromno gamsov. Proti koncu so nam počasi začele pešati moči in že smo bili na ravnini. Ostala nam je le še pot domov, kjer nas je čakala večerja.
Naslednji vikend sem spet preživela v hribih, in sicer na Veliki planini, kamor sem se odpravila s starši. Narava je bila čudovita, koče nekaj posebnega, ljudi pa prav tako ogromno.
Preostale počitnice sem preživela še doma in pri babicah, kjer je pomoč vedno prišla prav. Te počitnice so bile skratka nepozabno preživete.

Maja Kraner, 9.b

Letovanje v Poreču

Opisala bom letovanje s kolonijo v Poreč. Naše letovanje se je začelo 15. julija, ko smo se ob osmih zjutraj odpravili proti Poreču.
Na avtobusu smo se spoznavali z drugimi puncami v skupini. Vožnja je bila super, dokler me punca, ki je sedela za mano, ni pobruhala. To je bil definitivno vrhunec vožnje, ki si ga bomo vse zapomnile. Ko smo po dolgih štirih urah vožnje končno prispeli v Virc, smo imeli kosilo, nato odšli v sobe in razpakirali. Ker je bilo vreme slabo, nismo odšli na plažo ampak na sprehod. Po dolgem dnevu smo imeli druženje po skupinah, nato pa smo odšli spat. Naslednjih deset dni je minevalo zelo podobno. Zjutraj smo odšli na plažo, kjer smo se družile s fanti, popoldne smo imeli razne delavnice ter po delavnicah odšli na plažo. Po večerji smo imeli večerno prireditev, ki pa je bila vsak dan zanimivejša. Včasih pa smo po prireditvi starejši imeli tudi disko. Imela sem tudi botrstvo, kar pomeni, da pomagaš pri skupinah otrok starih med 6 in 8 let. Vsak večer sem jim brala pravljice, oni pa so mi razlagali dogodke dneva.
Letošnjega letovanja v Poreč ne bom nikoli pozabila, saj sem spoznala veliko novih prijateljev, med njimi tudi najboljšega prijatelja. Zelo sem uživala in se imela lepo. Komaj čakam na naslednje leto.

Eva Hergamas, 9. a

Moje nepozabno poletje

Počitnice so se komaj začele, z družino pa smo že hiteli v Terme 3000. Do term nismo dolgo potovali, s seboj smo imeli tudi hladilno torbo, ki je bila do cilja že na pol prazna. Komaj sem čakala, da skočim s skakalne deske.

Ko smo prispeli, sem takoj skočila z nje. To sem hitro obžalovala, saj je bila voda ledeno mrzla. Po skoku v ledeno mrzlo vodo sem preizkusila tudi vse ostale tobogane. Bilo je odlično. Ko pa sem prišla na najdaljšega, so nam povedali, da senzor ne deluje in naj samo štejemo do 30 preden se spustimo. Ko sem se spustila, sem vedela, da se bo nekdo spustil za mano, zato sem štela tudi jaz. Ko sem preštela do 10, pa me je nenadoma nekdo zbil. Nikoli nisem več šla na tisti tobogam. Ko smo prispeli domov, so prispeli tudi moji trije bratranci s Hrvaške. Ker oni obožujejo nogomet, sem jim takoj pokzala šolsko nogometno igrišče, pa tudi fitnes in igrala. Bili so navdušeni in niso mogli verjeti, da imamo vse to pred našo šolo. Tukaj so bili 3 dni, a je bilo nepozabno. Najbolj si bom zapomnila zmago na tekmi med nami in starši.

Te počitnice si bom za vedno zapomnila, sploh moj prvi skok s skakalne deske.

Neža Glonar, 7.b

S kanujem po Velenjskem jezeru

Z očetom sva sklenila, da zadnji počitniški konec tedna preživiva na taborjenju s šotorom. Odpravila sva se na Velenjsko jezero.

S seboj sva vzela šotor in kanu. Pa prihodu na Velenjsko jezero sva odšla do recepcije kampa. Na recepciji so nama prijazno razložili, kje lahko postaviva šotor. V kampu sva poiskala prostor in pričela s postavljanjem tabora. Ko sva s postavljanjem šotora zaključila, sva pripravila še kanu, ki sva ga imela s seboj. V naslednji uri sva preveslala celo jezero in na drugi strani jezera videla zanimive steklene kupole na vodi. Kasneje sva v letaku videla, da so te kupole nekoč uporabljali za prenočitev turistov. Po dobri uri veslanja sva se vrnila proti kampu in na obali privezala kanu. Ker so na plaži imeli izposojo sup desk, sem imel željo, da tudi sam to preiskusim. Sup deska je deska, na kateri lahko stojiš in veslaš. Tako se je moj prvi dan tudi zaključil in z veseljem sva se z očetom odpravila na večerjo. Po večerji sva se odpravila spat v najin šotor. Drugi dan sva se cel dan kopala in se proti večeru odpravila proti domu. Med potjo sva se ustavila še v Celju, kjer sva odšla na vožnjo z gokarti.

V poznih večernih urah sva se vrnila domov in še pozno v noč skupaj z družino premlevala o najinih dogodivščinah. Izvedel pa sem tudi veliko novih stvari, med drugimi tudi to, da je Velenjsko jezero večje od Blejskega jezera in je globoko 54 metrov. Poleg njega pa je še Šoštanjsko jezero, ki je globoko 84 metrov in se zaradi izkopavanja knapov še vedno poglabja. Tako naj bi bilo leta 2020 največje in najgloblje jezero v Sloveniji. V globino bo merilo 108 metrov. Doživel sem zanimivo in poučno izkušnjo.

Ian Luka Stanko, 7. a

Nepozabne počitnice

Šestega avgusta smo se z družino odpravili na morje. S seboj smo si peljali čoln. Ta čoln je bil dolg 4.60 m.

Ko smo prišli v apartma, smo se razpakirali. Naslednji dan smo se odločili, da damo naš čoln v vodo. Moj oče je še poklical njegovega strica, če nam lahko pride pomagat. Ko je bil čoln uspešno v vodi, smo se odpeljali. Peljali smo se do Paga. Med tem časom je očetov stric priskrbel dve boji za privezovanje čolna. Čez tri dni se je približevala burja. Z očetom sva raje dala čoln na prikolico. Takoj zjutraj je že bil čoln v vodi. Ko smo se z družino peljali, smo videli veliko novega in zanimivega. Oče je rekel, da lahko z mlajšima bratoma primemo za volan.Meni je šla vožnja odlično, mojemu bratu malo slabše, najmlajšemu bratu, ki je star dve leti, pa ne kaj odlično. Šli smo levo in desno.

Kmalu so se te počitnice končale in moramo hoditi v šolo.

Timotej Šuen, 6.a