Danes vam bom predstavila dan, ki smo ga preživeli skupaj s sošolci in sošolkami v Budimpešti. To je bila naša zaključna ekskurzija v zadnjem razredu osnovne šole, ki se je odvila 9.5.2025.

Zbudili smo se zelo zgodaj zjutraj oziroma ponoči, saj smo morali ob 3. zjutraj že čakati pred šolo. Okoli pol 4. zjutraj smo krenili na pot. Vožnja je bila kar dolga, vendar smo se med potjo večkrat ustavili. Ko smo prispeli v Budimpešto, smo imeli voden ogled z Jelko, našo vodičko. Pokazala nam je razne znamenitosti, kipe, stavbe,… Kasneje, okoli dvanajstih, smo se odpravili na ladjico po reki Donavi. med plutjem po reki smo občudovali mostove in velike stavbe na kopnem. Peljali smo se tudi mimo velikega parlamenta. Po izletu z ladjico smo imeli uro in pol prostega časa. Odšli smo lahko malo po mestu in na kosilo. Ker nam ni ostalo dovolj časa, da bi si ob vožnji domov odšli še ogledat Blatno jezero, smo se zapeljali z avtobusom do njega, da smo ga videli skozi okno. Sledila je vožnja domov, okoli devetih zvečer smo prispeli nazaj v šolo. Moj najljubši del te naše ekskurzije je pa bila vožnja z avtobusom. Na avtobusu smo se pogovarjali, se družili, poslušali glasbo na zvočniku in je, bilo je zelo zabavno.

Ne morem si predstavljati, da preživljam s sošolci in sošolkami. Osnovna šola mi bo ostala v lepih spominih, tako, kot tudi zaključni izlet. Te trenutke si bom zapomnila za vedno v najboljši in najlepši luči.

Sara Gobec, 9.a

Moj najljubši dan v letu 2024/25, ki se je odvijal 18. 9. 2024, je bil tehniški dan, na katerem smo se udeležili treh zelo zabavnih in prijetnih delavnic.

Najprej smo začeli z vodičema Muzeja narodne osvoboditve Maribor, ki sta bila nekdanja učenca naše šole. Delavnici sta bili zelo zanimivi, govorili sta o pomembnosti vzdrževanja miru in medsebojnih odnosov ter reševanja problemov s strpnostjo. Nazadnje pa je še sledila zvočna kopel ob zvoku gongov na vnaprej položenih blazinah v športni dvorani.

Ta dan se mi je v spomine vtisnil zelo močno, saj sta Medeja in Nejc (izvajalca zvočne kopeli) polepšala moj dan, čeprav me je proti večeru bolela glava.

Izabela Beber, 8.b

Veselje se s srečo pelje

in slabe misli zmelje.

Vsak ima svoje veselje.

Zajčku je veslje,

ko pohrusta zelje.

Mojega bratca najbolj veseli,

da me jezi.

Jaz se veselim,

ko k babici na počitnice hitim.

Oči z veseljem časopis lista,

za mamico je veselje, ko je hiša čista.

Veselje je torej vse, kar nekomu iskrice v očeh prižge.

Mia Barton, 4.a

Nekoč je očka hčeri povedal; ,,Veš, svet ni ravno lep, ljudje so zamorjeni in nič jih ne zanima.

Brezdomci na cesti ležijo, ljudje pa samo mimo hodijo, sploh nič ne vidijo in za nič se ne zanimajo.

Gledajo mobilne naprave in se samo pritožujejo, in sami nič ne vedo, da samo čas zapravljajo.

In pomni zdaj, ne pusti jim, da te zvlečejo na drugo stran. Veš, majhno je to upanje, upanje, ki vedno greje te.”

Žiga Borovinšek, 7.a

Veselje je smeh, sreča in zabava. Smeh je, ko te nekdo nasmeji, takrat v srcu začutiš veselje.

Sreča je, ker si z drugimi in ne čutiš žalosti, ampak veselje.

Zabava je. ko se zabavaš s hišnimi ljubljenčki ali se igraš s prijatelji, takrat pomisliš na veselje.

Maša Zoja Zupanc, 4.b