Spet smo prišli do tistega dela šolskega leto, ko so ocene že skorajda popolnoma zaključene. Ta čas si vsi sami pri sebi govorimo kako se bomo naslednje leto več učili, da bomo imeli boljše učne navade,… Ampak tega se držimo le prvih nekaj tednov. Za vas imam pripravljenih nekaj nasvetov za učenje, ki vam lahko pomagajo prilesti do zadanega cilja.

1. Dan pred testom, spraševanjem ali govornim nastopom pojdi na 20 minut dolg sprehod.
Dokazano je, da lahko vadba poveča vaš spomin in moč možganov. Raziskave, ki jih je izvedel Dr. Chuck iz Univerze v New Yorku kažejo, da 20 minut na svežem zraku izboljša našo zmogljivost.

2. Nagrajuj se z slaščicami, ki jih imaš rad.
Ta nasvet velja predvsem za tiste predmete pri katerih se moraš učiti z branjem. Enostavno si snov, ki se jo moraš naučiti razdeliš na enake dele na koncu vsakega dela se lahko posladkaš. Tako si hitreje in učinkovitejše snov zapomniš saj več kot se naučiš, več lahko poješ.

3. Drugega nauči, kar si se naučil.
najboljši način da ugotovite, če nekaj res razumeta je da to poskušate razložiti nekomu drugemu. Če v tistem trenutku nobenega ni doma lahko svojo snov razložiš razredu plišastih živali.

4. raziskuj nove metode učenja.
Preizkušanje novih načinov učenja ti lahko pomaga najti to kar za tebe res deluje. Današnjo tehnologija lahko uporabiš tudi v takšnih primeri, brskaj po “stričku googlu” kot profesionalec. Raziskuj nove in zanimive spletne strani ter se poskušaj izogniti wikipediji.

5. Uči se s prijatelji.
Učene v skupini ti lahko pomaga pri novih spoznanj do boljših učnih navad. Pomembno je da si izmenjate informacije in ideje dokazano je, da si v družbi tistih, ki jih imaš rad bolj sproščen in si nove informacije lažje zapomniš.

To je bilo vse za ta članek, upam, da vam bodo nasveti koristili. Želim vam prečudovite počitnice.

                                                                                                                                                                            Ema Bračko,  8.b

Knjiga Krive so zvezde poznanega pisatelja Johna Greena je napisana po resničnih dogodkih, posnet pa je tudi film pod enakim naslovom.

Govori o dekletu Hazel Grace, ki je imela neozdravljivega raka pljuč in je zaradi težav z dihanjem s seboj vedno imela jeklenko kisika. Na sestankih podporne skupine, v katero jo je vpisala mama, je spoznala očarljivega fanta z rakom na nogi po imenu Gus. Oba sta oboževala branje, predvsem rada sta imela knjigo pisatelja Petra Van Houtenrja. Hazel si je nadvse želela tega pisatelja spoznati in Gus ji to željo uresniči s tem, da jo povabil na potovanje v Amsterdam. Tam se začnejo te pustolovščine.

Več o pustolovščinah pa si preberite sami.

Ema Bračko, 8.b

Vsak kraj ima svoje legende, nekatere so bolj, nekatere pa so malo manj zanimive. Po mojem mnenju ima Duplek dve zelo zanimivi legendi in odločila sem se, da vam ju bom podrobneje opisala. Upam, da vam bo všeč.

1. Čarovnice:

Ob besedi čarovnica se danes spomnimo le pravljičnega lika, hudobne ženske ali maske s pustnih karnevalov. Iz številnih starih zapisov in zgodovinskih dokumentov pa izvemo veliko več.
Samo v Dupleku (natančneje na Vurberku) je v času čarovništva med 15. in 18. st. na čarovništvo bilo obtoženih kar 500 ljudi, od tega 341 žensk. V Evropi in po svetu pa več milijonov ljudi.
Mračni srednji vek je bil vseskozi zaznamovan z različnimi boleznimi, kugo, divjale so vojne, pustošile so lakota in naravne katastrofe. Ljudje so vzroke za vse to pripisovali hudiču in njegovim pomočnikom na Zemlji, čarovnicam, tako imenovanim “satanskim nevestam”.
Za sum so zadostovale že vaške govorice. Vsako bolezen, neprijetnost ali nenadno smrt bližnjega so ljudje pripisali uroku. Čarovništva so lahko bili osumljeni praktično vsi in tako postali “krivi” za razne nesreče, pogin sosedovih kokoši ali ljubezensko čaranje.
Čarovnice so zažigali na grmadah, nam najbližja je na Vurberku, ki je zdaj znana kot nekakšna znamenitost Dupleka. Na slovenskem je v tistem času bilo postavljenih okoli 110 grmad. Če obtoženka ni priznala, da je čarovnica, so nad njo izvedli tako imenovano čarovniško kopel. Čarovnico so zaprli v kletko, ki je na spodnjem delu bila obtežena s kamni, kletko so nato potisnili v vodo. In če se je žrtev rešila, je bila čarovnica in so jo obglavili ali zažgali. V nasprotnem primeru pa je kletka potonila in čez določen čas so kletko potegnili iz vode in truplo pokopali. Vodne kopeli so izvajali na vodnem stolpu na Lentu. Na Štajerskem je bil pogosto uporabljen tudi čarovniški stol, namenjen predvsem dolgotrajnemu mučenju. Npr. obtoženo Marino Vukinec iz Hrastovca so mučili kar 48 ur preden je izdihnila.
Leta 1585 je na Vurberku bila obtožena Marjeta Vilham, ki je priznala, da so čarovnice na pepelnični večer uporabljale za čaranje kokošje perje in kamne, pomešane z vodo. Letele so na metlah skupaj s hudičem. Izid procesa pa ni znan.

2. Kresnik:
Legenda pravi, da je Kresnik bil mlad kraljevič, povezan z ognjem (kresom in kresovanjem), svetlobo in rodovitnostjo. Ob rojstvu je imel na telesu odtise konjskih kopit, bil je devetkrat krščen, kar je morebiti prispodoba devetega brata. V evropskih pravljicah je takšnim izrednim otrokom bila dodeljena vloga ubijalca zmajev.
Kresnik je prebival na gori, kjer je ob vodnjaku raslo drevo z zlatimi jabolki, ki so prinašala zdravje, srečo in bogastvo. Po nebu se je vozil v zlati kočiji s konjsko vprego, imel je sestro in brata, znal se je spreminjati v vse stvari in živali. Varoval ga je pes čuvaj s štirimi očmi. Pred spopadom si je Kresnik nadel kamnito obleko. Kamen, zlasti gorski kristal, je bil po starih indoevropskih predstavah snov, iz katere je bil narejen nebesni obok, po tej analogiji je Kresnik nosil nebesno oblačilo.
Kresnikova dejanja: ugrabitev zlate krone kačje kraljice, osvoboditev gradu iz objema velike kače, ki je prišla iz močvirja prek Drave, rešitev žene Alenčice iz jetništva in črede ugrabljenih krav iz podzemske votline,…

Upam, da ste ob branju uživali, in da ste izvedeli kaj novega.

  Ema Bračko, 8.b